AUS POSTELJNA MUCANJA

V čast in slavo domovini .....

2011-11-01T03:35:00.000-07:00

...... so se borili:
- kmet izpod rašice
- upravnik veslaškega regatnega centra bled
- lastniki kmetijskih parcel okoli Ižanke, PST (pot spominov in tovarištva)
- ..... in njim podobni

Kaj imajo skupnega zgoraj opisani "primerki"? Da se obnašajo kot navadni kmetje - in še se čudijo, da nekdo reče, da se obnašaš kot kmet.
Namreč, izkušnja s prvim borcem je bila, ko smo parkirali na parkirišču pod plezališčem Turnc pod Šmarno Goro, pa nas je domovinski borec začel ganjati z motorko, ker ima neurejena lastništva ipd., pa je moral na nekoga stresti jezo.
Naslednji junak domovinskega pomena sicer ni kmet, verjetno, po zaposlitvi, je pa po obnašanju definitivno konkurenca; v nedeljo zvečer smo se šli potapljati v blejsko jezero in ko smo po koncu potopa prišli z avtom do pomola, da bi naložili opremo, se je iz teme pojavil OPEL, iz njega izkočil razjarjeni "upravnik" (tako se je predstavil) in nam pred nosom zaprl rampo, ki je bila cel dan in večer odprta ter nato začel na nas stresati jezo, ki pa jo je podkrepil tudi z fizičnim kontaktom z udeleženci potopa, zaključil pa jo je z naborom izbranih kletvic ter prispodob svoje duše in notranjosti. Nato se je pobral v temo. Vpliv C2H5 OH je verjetno bil tudi prisoten, vendar pri izkušenih ne pride do takšnega izraza. Žalostno je, da imajo mladi člani taistega kluba popolnoma enak pristop do mimoidočih sprehajalcev. Očitno je to v njihovi klavzuli ali pa v klavzuli turistične občine Bled.
Domovinski borci ob Ižanki pa se parkiranih avtomobilov lotevajo kar z traktorji, saj so prepričani, da so drugače nemočni. In tudi PST posipati z gnojem, da poveš, da imaš kot kmet še nekaj družbene moči, pove nekaj o mentaliteti.

Seveda upam, da ne bom sedaj razumljen napačno. Zgoraj napisano ni mišljeno, da se vsak slovenski kmet obnaša neprimerno. Napisano je za tiste občane in borce, ki se obnašajo neprimerno, se pa na žalost vse prevečkrat pojavlja povezava med kmetom kot obdelovalcem zemlje in kmetom kot pojmom, ki označuje nekoga, ki se obnaša neprimerno.
Ali pa jim je pač to dovoljeno, ker so pač kmetje.

Mad Max: The road Warrior

2011-07-01T12:14:00.000-07:00

Včasih me prime, vedno večkrat, da bi si nabavil šleparja, takega, kot ga je imel Mad Max v filmu The Road Warrior - definitivno bi naredil z njim več reda na cesti kot Katarinca Kresalova z visokimi kaznimi zaradi prevelike hitrosti. Ljudje so na cesti brezobrazni. Avto, ki vozi 90 km/h prehiteva na avtocesti kamion, ki vozi 85 km/h. In to tako, da zapelje ven pred vozilo, ki vozi 130 km/h ter se potem prav počasi pelje mimo. Celotno prehitevanje šleparja traja več kilometrov. Seveda ljudje zadaj obolevajo. Le kdo ne bi! Vozniki večkrat nesramno izsiljujejo prednost, večji ko imajo avto, rajši to počnejo. Verjetno je velikost avtomobila obratnosorazmerna z velikostjo spolnega uda pri moških in z s tem povezanim egotom ter samozadostnostjo pri ženskah, in seveda z njihovim egom tudi. Primerov je mnogo, če bi policaji vestno izvajali red v prometu, bi samo z doslednim izvajanjem in kontrolami vinjenosti vzpostavila red na cestah. In nikogar ne bi pri tem motilo, če imaš na avtobahbu malo težjo nogo in se pelješ čez cestninsko postajo (kaj delajo še vedno tam???) 60 km/h namesto 40. In ravno tako dobro gre mimo tistih band tudi 130 km/h - kar poglejte intervencijska vozila, ko se jim mudi.
In kako bi pri tem pomagal tovornjak iz MadMaxa?
Si predstavljate s kakšnim užitkom bi na plug naložil BMW serije 7, v katerem je kakšen mladi razgreti vročekrvnež, ki vas je ravnokar izsilil? In glavna nagrada bi bil Aston Martin Katarine Kresal, ki vas je izsilil ravno v pravem trenutku. Zmečkan pleh, iz njega pa pripleza blondinka hard Core :))))))))))) In ona reče, Brez milosti! Upajmo, da vsaj psi pri tem ne bodo nastradali!

Speed thrills, but (really?) kills

2011-04-25T08:05:00.001-07:00

Speed thrills, but kills! Pise na prometnih znakih ob Himanck higway. .Zaradi varnosti pred obubozanim prebivalstvom sso narisani na na zivorumeni podlagi kar na kamne. Cez Himanck Higway, ki je zaradi neugodne geografske lege, poteka cez Himalajo z najvecjo visino 4700 m.n.m. tece promet le nekaj mesecev na leto. V tem casu cezenj vozijo kolone kamionov in avtobusov. Med njimi drvijo vojaska vozila, ki imajo aboslutno prednost pred ostalimi. Najhitrejsa pa so terenska vozila, ki prevazajo potnike. Sama terenska vozila so v precej zdelanem stanju, stevec za kilometre se obraca ze drugic, pot naj bi trajala po 600 km dolgi trasi "le" 16h. V resnici traja mnogo vec. Nasa je trajala 36 h. Od tega smo spali 6h.Ostalo je spretni voznik nasega terenskega vozila, ki ni bil starejsi od 24 let, sukal volan med kamioni, avtobusi, prepadi na eni strani in steno na drugi, rekami, plazovi, ipd. Ob njegovi voznji so se vsi opozorilni napisi zdeli brezpredmetni.
Veckrat se spomnim zgoraj omenjene avanture. In seveda vseh napisov ob cesti, ki so bili poleg speed thrills, but kills se horn, dipper, lights at night, .... Se posebej se spomnim, ko se peljem po nasih cestah, ki so asfaltirane, oznacene, zascitene z nasipi, ograjami, arkadami, semaforizirane vsakih nekaj metrov, vsakih nekaj sto metrov je znak z drugacno omejitvijo hitrosti, drugacnimi opozorili, svetlobnimi napisi, ipd. Pa kljub temu se na cestah razbijamo ko "kante". Zakaj?
Ker je pomankanje kulture, medsebojnega razumevanja, upostevanja, da na cesti nisi sam, temvec so se drugi, da ima se kdo drug se pravico voziti po cestah kot lr Slovencek v svojemu Audi -ju. Ce pogledamo ze kulturo voznikov kamionov in avtobusov se lahko veliko naucimo; stalno se "pogovarjajo" med seboj, s pomocjo svetlobnih teles, hupo, gibanjem vozil, mahanjem z rokami, ipd. Dosti bolj so pozorni na dogajanje okoli sebe, opozarjajo nase, ... Na prej omenjeni cesti je ta komunikacija se dosti bolj ocitna, ta sestavek nastaja na poti v Cancun, stanje je tudi tu podobno. In loleki za volanom pri nas? Gas. Do konca in misel: jaz sem najpomembnejsi na svetu. Po moznosti pa prej se snopcek ali dva za pogum. Obcodujte moj pleh in mene. Ja valda.
In sklep policajev pri tem? Hitrost ubija, zato naredijo "akcijo" postavimo se na mesta, ki so oznacena ze v GPS programih, z radarji, napisimo nov kup poloznic in lej ga, ljudi so opozorili, da hitrost ubija. Seveda, ko pa se prepotentni mulec vsede v fotrovega Audija in drvi ter ne gleda ne levo ne desno, izsiljuje, ... Avtomobila sploh ne obvlada. Vse, kar so ga naucili v v avtosoli pozavi naslednji trenutek, ko dobi voznisko. In to mentaliteto obdrzijo vse do ....... Svaka cast! Kaj pa, ce bi naredili raje nekaj, kar bi dvignilo zavest slovenskih voznikov, da niso na cesti sami, da naj se obnasajo tako, kot bi radi, da se drugi obnasajo do njih, .... Prijazno in obzirno! Ampak dokler sega nasa zavest do nivoja mam z visoko moralno kvaliteto, ki so se rodile ze oblecene, potem ne pridemo nikamor. In do takrat bodo policaji stali na "ze stalnih GPS" lokacijah, pisali mesecne kvote poloznic in mi bomo na cestah si se vedno dvigovali pritisk.
In kako bi resili ta problem? V okvir avtosole bi morala biti vkljucena sole varne voznje. Ob nakupu avtomobila dobis lekcije kako voziti ta avtomobil od avtohise - odlicna promocija, ipd. Spremeniti obstojeci promet v bolj dinamicnega, kar bi spustilo tako pritisk kot tudi temperaturo voznikom, jih nauciti gledati in videti okoli sebe, uporabljati smernike, roke, glavo, itd.
Speed thrills, but would less kill:)

Mehiski nacin "omejevanja" alkohola oz. nekaj meni nerazumljivega

2011-04-22T20:39:00.001-07:00

Ravnokar sem sem se vrnil iz lokalne trgovine. Zazelel sem si mrzlo pivo. Nacin, kako tu omejujejo prodajo alkohola, je meni nerazumljiv. Namrec, cez hladilnika,kjer prodajajo pivo, porinejo metlo, cez polico z vinom pa pogrnejo rjuho. OK! Podobno je pri nas. Ampakk istocasno pa lahko kupim hard liquor in pa vse ostale pijace, ki vsebujejo alkohol in niso pivo ali vino. V gostilni pa tako ali tako dobis vse. Ne razumem, koncal sem na mrzli Pepsi! Ne vem koliko je to bolj zdravo, saj konzerva Pepsi, Coca Cola -e ipd. vsebuje za priblizno 350 kkcal cukra. Mislim, da bi bilo mrzlo pivo vseeno bolje :)

Kultura voznje

2011-04-12T19:35:00.001-07:00

Kljub temu,da je Mehika ravnokar napredovala iz Drzave tretjega sveta v drzavo v razvoju, so tukajsni vozniki nenavadno lepo disciplinirani. Ze preprost princip zadrge ob zdruzitvi dveh pasov v enega znajo odlicno. Na kriziscu dveh cest, pa naj si gre za enakovredni ali prednostna/neprednostna, spuscajo po 1 in 1 enkrat iz ene, drugic iz druge ceste. Ustavljajo pescem, vozniki velikih in svetlecih vozil se ne vedejo prepotentno, neverjetna je kultura t.i. komunikacije med vozniki, saj se vsak lepo zahvali z lucmi, dvigom roke, ipd. Pocasnejsa vozila se umikajo hitrejsim in to nakazejo z lucmi, mahanjem, .... Tudi policaji ne padejo iz sebe, ce se slepar, ki vozi 20 km/h, umakne na odstavni pas ali bankino ter ga ostala vozila prehitijo cez (dvojno) polno crto. Splosno receno, kultura voznje je kljub precej slabsemu in dotrajanemu voznemu parku na bistveno visjem nivoju kot pri nas cez luzo (v Sloveniji:), kjer se po cestah kotalijo novi Audiji, Mercedesi, BMW, .... Nekatere prometne resitve so naravnost genialne (kot npr. sredinski pas za zavijanje cez bolj prometno cesto, enosmerni promet v velikem obsegu, ....) Slovenci bi se seveda pobili med sabo ob takih resitvah:) Pa pustimo jih, saj so samo Mehicani, mi smo vendarle Slovenci, pripadniki EU, zahodne, razvite civilizacije, pa kljub temu imajo tudi tu Audije, pa VW, pa BMW, pa velike ameriske ladje, ..... Pa kljub temu imajo vec strpnosti kot mi???????

Črni panterji za oddajo!

2010-08-19T17:49:00.001-07:00

Dragi kolegi, prijatelji, sorodniki, znanci!

Pred nekaj dnevi je naša psička v travi našla zavržene mačje mladičke v zapakirani in "naluknjani" škatli. Poklicali smo v Zavetišče Gmajnice, kjer so nam razložili, da so polni (saj je očitno na tem svetu ogromno brezsrčnežev, ki ne skrbijo za svoje živali, nato pa njihove mladiče zavržejo ali pobijejo). Skratka, mucke so pregledali in so zdravi, FIV/FeLV negativni. Drug teden bodo cepljeni, in nekaj dni za tem kastrirani ter čipirani. V zameno za njihov vložek (cca 180 EUR na živalco) želijo, da grejo mucki v varen dom.

Vsi trije mucki so črni, eden ima malce daljšo dlako, drug belo liso na vratu, tretji je pa pravi mali črni panter. So zelo crkljivi, takoj predejo, ko jih primeš v roke, igrivi kot se šika!
Mi imamo že svoje 4 muce in 2 psa, tako da smo full house.. Do oddaje (še 18 dni morajo ostati v karanteni) pa po dogovoru z zavetiščem skrbimo še za te tri lepotce..

Če imaš prostor, malo volje in željo po pomočniku med študijem se nam javi! Tako hvaležne mačice težko dobiš!

kontakt (.. ni več aktualen....)

Prosim, posredujte informacijo dalje in jim pomagajte do odgovornega lastnika!

Ob prebiranju literature za podiplomski študij!

2010-06-20T09:25:00.000-07:00

.... me je prešinlo kar nekaj idej, katre morma izpljuniti.

Prvič; koristnost podiplomskega študija v takšni obliki, kakršni poteka na našem faksu. Vse se v skladu z tradicijo in moralo prenaša preko ustnega izročila, kar se jasno vidi tudi v izjavah prenekaterih menotrjev - pa saj to čivkajo že ptiči - samo ne na anesteziološki strani operacijskih miz. Elektronska oblika - zanikrn forum, na katerem neki Marko ureja posamezne datume rokov - in to je to. Kakšnen RTFM ((read the FUCKING) MANUALS) v pisni oz. Boh obvarij, elektronski obliki, ki ni zakrit v podpodpodpodpodpodpodpodpodpodpodpodpodpodpod linku na konfuzni spletni strani Univerze v Ljubljani, ne obstaja. Ob vpisu poskrbijo, da plačaš položnico, in potem je to to. Za vse ostalo jih boli kurac, oz. pička dveh tajnic, ki sedijo od 9 do 12 v pisarni in so elektronsko izobražene na nivoju črvov v stenah konjušnice, ki predstavlja dekanat "velike" medicinske fukultete v Ljubljani!

Predavanja so prilagojena seveda akademskim profesorjem in ne delavnemu narodu, ki naj bi obiskoval ta predavanja. Za informacijo - večina dela v KCLJ poteka od 7:30 do 15:30 in ne od 9h do 13h, kot so delavni časi na inštitutih in katedrah za obrobno medicino in podobne paramedicinske vede, kot so statistika pasjih jajc, zelene trave in porabljenih kondomov na IBMI ter podobnih luknjah. Velikokrat se na kirurški kliniki program zavleče, saj ljudje pač morajo biti operirani in pri tem ustrezno anestezirani. Ker specializanti sicer nismo sposobni dajati narkoze v rednem delavniku, po mnenju nekaterih specialistov, znamo pa zato toliko boljše voditi pravo anestezijo v podaljšanem popldanskem delavniku, ko pač specialisti morajo po svojih opravkih, operacija brez narkoze pa pač ne gre tako enostavno. In ko pridem ob 17h na preostanek predavanja, velikorkat naletim na prazno predavalnico,ker so predavanja pač že zaključili, pa čeprav bi morala predavanja potekati do 20h. HAHA! Profesorjem visokih moralnih načel se pač mudi domov. Ali pač kamorkoli že! Če so že celi dan (0d 9h do 12h) presedeli na stolih v pisarni, je skrajni čas, da se gredo malo razmigati - mens sana in corpore sano.Če je slučajno kakšno predavanje še bilo, me je zelo hitro potegnilo vase obče vzdušje v predavalnici - hrrzzzzz, hrrrzzzzz, hrrrzzzzz! Po takem predavanju ima človek močan heksenšus, ker stoli niso zadosti udobni, da bi vsaj kvalitetno spal, če ne že spremljal udobno (NE)kvalitetno predavanje, ki je samemu sebi namen.

Drugič; vsebina predavanj; ob statistiki ne bi izgubljal besed, ker je navaden bulšit. Od leta 2 p.n.š. so izdali eno plavo knjigico, ki jo sedaj vedno znova in znova pogrevajo. Da ne bi izpadli popolnoma nedelavni, navržejo čez še nekaj težkih pojmovo, katerih ne razume niti profesor sam, pa saj nema veze. Konec koncev, če sem odkrit, se mi jebe za statistiko. Ko jo bom rabil, bom si pomagal s prijatelji, ki se s tem profesionalno ukvarjajo, in pa sevedal bom plačal, da mi jo naredijo in naučijo tisto, kar rabim vedeti. čas, katerega bi porabil za učenje statistike, raje namenjam služenju €, je price performance dosti boljše.

Ob genetskih metodah, načinom raziskovanja, meritvenim tehnikam, kliničnemu raziskovalnemu delu, metodami raziskovanja in kaj jaz vem čemu še, ki nas skušajo naučiti, ima slavo samo tistih pet minut, ko moraš to izkazati na kolokviju. Potem gre zanje v skladu z koristnostjo v TAKOJŠNO POZABO!

Tretjič; zblojene simulacije - v skladu raziskovanja koristnosti na budrah vnašaš ene številke v nek model, za katerega ne veš niti kaj predstavlja, in seveda prepisuješ druge. Razni seminarji o KVS medicini, respiratorni medicini, ipd. bi bili morebiti koristni, če bi jih seveda uspel ujeti. Pa vendar mi žal ni uspelo, ker sem bil v službi. V realni medicini, brez modelov, računalnikov (ker v KC razen za statistiko, katero moramo klikati specializanti, še niso slišali) in pa tega, da ob 13h zapreš štacuno in greš domov. Žal so ljudje bolni tudi popoldne in ponoči.
Least but not last! Še zdaj mi ni jasno, kako naj se stvari sploh lotim. Žal sem večino predavanj, vaj, seminarjev ipd. zamudil, ker sem bil na delovnem mestu in ne na predavanjih. Sicer verjamem, da bom zaradi tega boljši zdravnik, ker bom imel več realnih kasusov in manj virtualnih buder. In pa več kilomterine v riti. Verjamem pa, da bom izjemno slab akademski raziskovalec. Sem pač bolj praktik, stvar je treba sprobati, ne pa samo filozofirati, na koncu se pa še vedno najde taka budala kot sem jaz, ki jo pač sproba.

Pismo ministrici za javno upravo!

2010-05-27T14:00:00.000-07:00

(Spoštovana) gospa ministrica!

Ob prerbiranju članka v časopisu Delo me je spreletel srh.
Denar jemljete tam, kjer ga ni. Zakaj ga ne bi vzeli pri vrhu? Namreč, kupili smo tanke, kupili smo avion, za pol milijona evrov vlečemo staro podmornico iz Črne gore, dobili naj bi bojno ladjo za straženje teh nekaj kilometrov slovenske obale ali slovenskih rek ali katerega izmed velikih slovenskih jezer? Za bajne denarje smo kupili operacijske mize (v Avstriji so enake kupili za 60% enake cene), zdravila plačujemo 6X dražje kot v Aziji (ista firma), tudi do nekajkrat dražje kupujemo zdravila pri nas kot v Nemčiji, po katerih se naj bi zgledovali, kilometer avtoceste je daleč najdražji v Evropi (in verjetno na svetu), itn. Zakaj torej rezati denar spodaj, če pa bi ga lahko zgoraj?
Če bi bila naša kolegica, bi vas povabil na katero izmed dežurstev, ko sem dežuren cel vikend - nimam časa iti niti pošteno na stranišče, prehrana je iz avtomata, spanje - ah, kaj pa je biti pokonci 48 ur in zdraviti. Če pa se vmes slučajno najde kakšen prost trenutek, ga pa kaj hitro zapolni znani zvok iz multitona/pagerja/pozivnika - "reanimacija, travma urgenca; reanimacija, 5/12, ...!!!!"
In ko pomislim, kakšni modeli polnijo naše intenzive; motorist, 1,8 promila alkohola, brez čelade; motorist, 1,6 promila alkohola, sicer s čelado, a mu ta ni pomagala kaj dosti pri 250 km/h, mladič čelno z motorjem v hruško, najstnik, bežal z motorjem pred policijo, ..............................

.......... Če bi vsakemu lastniku motorja pobrali 50 € več za zdravstveno zavarovanje, bi se v zdravstveno blagajno nakapalo kar 3,5 mio €, in potem začnemo še kupovati racionalno zdravila, pa medicinsko opremo, pa ne kupujemo gluposti, kot so ladje, tanki, avioni, podmornice, ..... In pa razbremenimo davčno gospodarstvo. Delavec je najet za to, da dela, kar mu je naročeno. In za to je plačan. Lastnik podjetja je plačan z dobičkom, ker prevzame tveganje, da proda tisto, kar je delavec naredil.
Spoštovana gospa ministrica, ljudje ne bomo več dežurali, ker bomo raje doma, kot za male pare garali cele vikende in noči, poslušali nejevoljo bolnikov, ki mislijo, da imajo samo pravice brez dolžnosti, da ima prehlad enako nujnost kot srčni infarkt, da ima pijano stanje razvajenega sinkota enako nujnost kot politravma, ...... Nekam si to vtaknite. V zdravstveni negi je nivo število delavcev, ki prihajajo izven meja naše domovine, vedno večje. Enako se začenja tudi v zdravniških vrstah. Kaj žalostno, pa naj se sliši še tako krutu in rasistično, pa vendar je res,boste morali znati srbohrvaško, da boste v UKCLJ znali objasniti svoje zdravstvene težave.

Sicer pa, le čevlje sodi naj kopitar. Toliko, kot se jaz spoznam na javno upravo se vi spoznate na medicino - torej win win situacija.

In naj bo zgoraj napisano še tako prostaško, grobo in jezno, s takimi ljudmi delamo zdravniki prav vsak dan. Ko je nekoč moja mati prišla na ljubljansko urgenco, se usedla med gradbene delavce, kmete, klošarje in ostale sodržavljane naše Slovenije, me je na koncu vprašala: "Martin, kje pa je urgenca za ostale, normalne ljudi?" Take urgence ni, prav tako ne take ustanove. Naše zdravstvo je samo eno, ne uničite ga do konca samo za to, da bi si kupili nov tank ali podmornico.

Pismo zdravnika časopisu Finance: Ali res delamo tako zanič, da si zaslužimo le grajo?

2009-10-11T23:33:00.000-07:00

Danes zjutraj (teskt smo prejeli včeraj, op. ur.) sem odprl svoj email predal in zagledal sledeči naslov:Zdravniki pri plačah zlorabljajo sistem (pojasnilo: omenjeni naslov je bil na naslovnici Financ, sam članek ima drugačen naslov, op. ur.).

Nadaljevanje, da smo sicer pravilno uvrščeni v plačne razrede, hkrati pa nastjajo visoka izplačila zaradi dežurstev me je popolnoma odvrnilo od zajtrka in pognalo mojo prebavo v obratno smer. Celo dopoldne sem kuhal jezo in razmišljal sledeče:

Le zakaj nas nikoli ne pohvalite? Ali res delamo tako zanič, da si zaslužimo le grajo? Ali ne rešujemo človeških življenj vsak dan, pa ni to nikoli omenjeno v nobene časopisu nikoli? Šest reanimacij (o.a. oživljanj) v treh urah, hitri tek ob treh ponoči čez zaloško pred drvečim rešilcem s sirenami, ki drvi po nov infarkt - vse za eno samo človeško življenje, pa nikoli pohvale iz ust medijev, jasno, saj to je naša služba, ampak vseeno! Če je cena človeško življenje neprecenljivo, potem je tudi naše delo - neprecenljivo. Sicer se s tem ne da v nobeni trgovnini kupiti niti lizike. Ampak vi očitno že veste.

Tretjino svojega časa naj opravljamo delo v bolnišnici, kjer naj delamo zastonj, ker naše delo je poslanstvo in je neprecenljivo, potem pa naj preostanek svojega prostega časa porabimo, da zaslužimo za preživetje - sicer bi morali odpreti vsaj s.p., , kar pa je že moralno sporno. Enako sporno je, da bi opravljali delo v skladu s svojo izobrazbo, ker tudi zdravniško delo v popoldanskem času ni sprejemljivo po vaše - menda naj bi že zadosti zaslužili v svojem rednem delu - katerega pa naj bi opravljali zastonj. Verjetno bi ustrezno s svojo izobrazbo in v skladu z vašo mentaliteto lahko šel na cesto prosjačit za denar.

Realnost je drugačna. Zdravniško delo je v osnovi enako vsakemu drugemu delu. Da zaslužim za kruh in mleko prodajam svoje usluge. Za kar smo plačani. Ker za razliko od ostalih dolgočasnih in življenja neobvezujočih služb včasih dobesedno upravljamo s človeškim življenjem, le to pa je neprecenljivo, smo tudi ustrezno plačani. Plača je v osnovi relativno normalna za naše delo in trenutne razmere. Kar se tiče pa dežurstev - so pa plačana primerno. Ker je tudi delo, katerega opravljamo zahtevno in življenja obvezujoče. Tako to je! In tako mora ostati, saj v nasprotnem primeru res grozi razpad zdravstvenega sistema. Na pogon dobre volje in kritike medijev ne bo šel nihče dolgo.

Kakorkoli že, upam, da ste prebrali vse do sem. Da boste reč objavili, ne pričakujem, ker objave v drobnem tisku nekje v globini rumenega časopisa si naše delo ne zasluži.

Opravljamo časti vredno delo. Vsak dan se srečujemo z človeškimi življenji, z ljudmi, njihovimi tegobami in strahovi. Na nas se obrnejo, ko slabotni, ranljivi in nemočni, ko potrebujejo pomoč, ko čutijo, da je njihovo življenje ogroženo. Skoraj na vse ostale profile poklicev se obrnejo, ko niso življensko ogroženi.
Priznam, delo, katerega opravljam, me napolnjuje, izpolnjuje in navdaja z energijo. Vsako jutro vstanem dobre volje, ker bom lahko nekomu pomagal in mu tako rešil življenje. Da pa sem plačan za to kar opravljam z veseljem - to je eno izmed največjih in najlepših dosežkov v življenju. Vsaj zame in za ljudi, ki me obdajajo.
Ob branju vaših člankov verjetno ljudje nimajo podobnih občutkov. Verjetno večino izmed njih, tako kot mene, navdajajo z gnevom in žalostjo.

S spoštovanjem do vašega dela in vseh ostalih vas lepo pozdravljam,

Lep pozdrav,

Martin Lasič, dr.med.

http://dr-lasic.blogspot.com

Stranišča naj se ločijo glede na to, kako smo oblečeni!

2009-09-26T17:18:00.000-07:00

Nekaj dni nazaj mi je namreč padel na pamet misel iz naslova ob obisku stranišča v BTC –ju. Odkrito povedano, zakaj se stranišča delijo na ženska in moška. In ne raje na pisuarje ter tiste z kabinami. Lahko pa so kar vsa skupaj.

In potem je tu še vprašanje, kako bi se obneslo, če bi imeli moški in ženske skupna stranišča z kabinami in skupna stranišča z pisuarji. Za slednjega se ne velja smejati. Namreč prodajajo pripomoček za »emancipirane« ženske, ki jim omogoča uriniranje v pisuar.

Po drugi strani pa poglejmo, koliko žensk se nagih sprehaja po ženskem stranišču – po pripovedovanju moje žene – nobena. Oz. so toliko redke, kot so redki moški, ki se spuščenimi hlačami sprehajajo po moškem stranišču.

In odkrito povedano, če bi moški (lahko) nosili krilo, bi verjetno tudi raje šli med družbo, ki nosi krilo, in ne med tiste, ki urinirajo v pisuar. Uriniranje v krilu na pisuar bi verjetno izgledalo izjemno nepraktično. Dvigneš krilo, si dol zarolaš najlonke, in po opravljenem uriniranju postopek ponoviš v obratni smeri. In vlačenje žab gor ni ravno estetsko ter praktično opravljati ob pisuarjih J Bi pa bilo v imenu enakosti lepo gledati ženske, kako uporabljajo pripomoček za uriniranje na pisuarjih. In istočasno bi se končno lahko počutile enakopravne. V modnih revijah namreč večkrat gledam slike žensk, ki so oblečena v njim prilagojena moška oblačila – po zadnji modi. Svaka čast!

Na žalostno srečo moških, ki so se v tej borbi po enakosti končno oblekli v krilo – še ni. Vse prednosti krila za zahodno civilizacijo ostajajo še zaprta skrivnost. Vzhodno od zahodnega raja so že zdavnaj pogrunatli, da če imaš krilo med nogami sešito, ni vedno funkcionalno J Tudi enakopravnih žensk, ki bi z dvignjeno glavo zakorakale v stranišča z pisuarji in se pošteno »uscale« po moško – tudi še nisem srečal.

Da bi presegli omejenost duha in začeli »scati« po lastnih željah, je še daleč. Neenakopravnost, ki tako prizadane ženske, ki bi rade opravljale uriniranje po moško, kot tiste, ki bi radi svobodno korakali naokoli v krilih, ne glede na to, kateremu spolu pripadaš, se nadaljuje. Koliko časa še, se ne ve? A dokler bodo naša pamet bila prepričana, da je nevarno, če si želiš delati tako enostavne stvari po svoji volji, ne bomo prišli prav deleč. Preseči splošno priznano mentaliteto je težko, pogledati ven iz okvirjev in svobodno zadihati brez strahu obsojanja javnosti, pa še težje. In verjetno bo tako še kar nekaj časa. Do takrat pa bomo komplicirali z moškimi in ženskimi stranišči ter s strahom gledali žensko, ki ob prenapolnjenem ženskem stranišču zakoraka v moški wc ter se zapre v kabino, da bi opravila potrebo. Verjetno se bojimo najlonk, kril in visokih pet J Škoda, pa tako dobro izgledajo!

Parkirali bomo namesto vas!

2009-08-15T01:26:00.000-07:00

Danes zjutraj me je na spletnem časopisu DELO razburil članek o mestnih redarjih, ki so dobili celo radar za meritev hitrosti. Njegov namen je ob, da ob začetku šole umirijo promet z namenom zaščite otrok – naš promet ni potreben umiritve, temveč UREDITVE. Tema se namreč navezuje na problem parkiranja okoli Univerzitetnega kliničnega cetra Ljubljana, kjer ni zadosti parkirnih prostorov niti za zaposlene, kaj šele za ljudi, ki prihajajo na preglede, obiske, ..... Da lahko otrok obišče pediatra, sta potrebna oba starša – eden, da odpelje otroka do zdravnika, in drugi, da parkira avto. Tudi garažn hiša je pač predeleč – bolan otrok je pač na prvem mestu in ne sme hoditi peš. Na tem mestu bi lahko nastopila redarska služba, saj bi vedno stal vsaj en redar pred novo pediatrično kliniko in bi se ponudil, da parkira avtomobil namesto starša – morebitno parkirnino pač časti mesto ali država. Tako bi zmanjšali bolniški izostanek od dela, redarji pa bi dobili končno nekaj na veljavi. Do sedaj mi dajejo le občutek, da se skrivajo v luknjah in čakajo na žrtev, da mu napišejo kazen, nadanejo jeklenemu konjičku lisice ali pa odredijo odvoz s pajkom. Njihova veljava v urejanju prometa in parkirne problematike je ničelna. Prispevajo le z represijo; slaba metoda. In zakaj se ne bi potrudili drugače? Verjetno zato, ker je lažje razmišljati destruktivno in početi represijo kot delati konstruktivno. To zahteva mnogo večji napor, tako fizični kot miselni. Prvo kvaliteto imajo sicer na zalogi, drugo tudi, ker imajo zaposlene ljudi. Verjamem pa, da je povezati oboje skupaj težko. Zato bodo po mojem mnenju še naprej le specialna enota, ki se skriva in napade iz zasede le ob primernem času – to je takrat, ko lasntika avtomobila ni več zraven, temveč je že na varni razdalji. Stavek iz naslova pa ne bom verjetno slišal niti v sanjah v Ljubljani, temveč le pred kakšnim boljšim hotelom zahodno od nas.

Zlobna kriza v zdravstvu!

2009-04-11T09:46:00.000-07:00

Vsi vrabci že čivkajo, da je v t.i. zlobni krizi, ki na nas preži, potrebno predvsem povečati tok denarja. Namesto, da ga tlačimo v štumfe, ga raje zapravite, investirajte, ipd. "Šparanje za t.i. hude čase" je mimo - ti hudi časi so sedaj - prihranjeni denar raje porabimo.
Trgovine so skoraj enako polne kot prej. Ljudje še vedno nakupujejo. V bistvu se noben izmed trgovcev očitno ne boji krize - trgovec, ki pri nas prodaja eno bolj prestižnih znamk, je na vprašanje, ali se boji "t.i. zlobne krize" odgovoril negativno, njemu že ne more do živega.
Krize se predvsem boji država, saj 45% del našega gospodarstva zavisi na izovzu. Potrebno je poiskati nove trge, kar pa je včasih težko. Po drugi strani pa povečati domačo porabo in pa seveda domača naročila.
Govorim za svojo stroko - že če bi samo uvedli redno popoldansko izmeno, da bodo operacijski bloki slovenskih bolnišnic izkoriščeni 16 ur na dan, bi dodali k povečanemu pretoku denarja. In storitve v zdravstvu niso poceni. Bolnikov tudi ne manjka. Poleg tega pa bi še skrajšali čakalno vrsto in tako dodali k boljši podobi v zdravstvu.
Na poti k temu stojijo neučinkoviti birokratski aparat, še vedno prisotna komunistična mentaliteta, da se dela od pol osmih do pol štirih in potem se gre domov na eni strani ter seveda komunistična mentaliteta države, da za narodov blagor se pač dela "skoraj" zastonj, in pa tudi to, da boš potem v službi vsaj 12 ur in naslednji dan zopet po 12 urni šiht. Marsikdo bo rekel, da je to v tujini običajno. Ja, seveda je, samo tam se firme ne obnašajo tako do svojih zaposlenih, kot damoramo mi biti hvaležni, da smo lahko hvaležni, da se pustimo izkoriščati.

Anyway, mentaliteta v našem zdravstvu je še na nivoju komunizma, želje pa so visoko kapitalistične. Pri pa pozabljajo tako na vse, ki so udeleženi v njemu. Žalostno, a realno!

Ko zmaga hitrost!

2009-03-07T12:33:00.000-08:00

Ne dolgo nazaj so na ljubljansko urgenco pripeljali dekle v cvetu mladosti. Ki je cvetel vse do tistega trenutke, ko je nič hudega sluteče stala v koloni skupaj s svojo mamo v majhnem Renault Clio na cestninski postaji Brezovica. Za njima je stal Volvo XC 90. In za njim nič. Nato je prišel tovornjak, ki se je zaletel v stoječega Volvota. Slednji se je odzval tako, da je odrinil Clio -ta. Le ta pa se je odzval z obračanjem. Od Clio -ta je ostalo bore malo. Prav tako od potnic v njemu. Mama je bila mrtva na kraju nesreče. Njeno hči so pripeljali na urgenco. Prognoza - slaba.
Če tam ne bi bilo cestniske postaje, ne bi bilo kolone. In mogoče bi potnici v Cliotu prišle na cilj žive.
Danes sem v časopisu prebral, da DARS kupuje stacionarne radarje za cestninske postaje. In prvič, da se ne strinjam z njimi, da omejujejo hitrost. Iz 130 km/h se zmanjša na 40 km/h. Ko so prometne konice, počitnice, ipd. promet stoji. In nevarnost naleta raste. In s tem vse posledice.
Radar stane 30 000 € po kosu. Za ta denar lahko najameš buldožerja, ki zapelje čez cestninsko postajo. In seveda če sešteješ vso vsoto, ki jo bodo porabili za radarje, vzdrževanje, popravila, ljudi, ki bodo stali ob radarjih, .... dobiš, da bi za ta denar uredili navadno cestišče namesto cestninske postaje. Če bi seveda delali po normalnih cenah :)

Kakorkoli že. Zaradi grozečih radarjev se bodo zastoji še podaljšali in seveda vse posledice zastojev. Upam, pa da ne tudi obiski sobe 64 na ljubljanski urgenci.

In če bo to prebral kakšen modri mož v modre, ga lepo apeliram, da naj raje gre merit hitrost na Podsmreško ceto namesto na cestnisko postajo. Pri nas se na ulici igrajo otroci, po njej pa drvijo šleparji 90 km/h. Cesta je pa v naselju.

Hvala za razumevanje!

Mišo Mrkaić - zdravniki, radi vas imamo!

2009-01-24T12:11:00.000-08:00

Zdravniki, radi vas imamo! Je zapisal Mišo Mrkaić. In Mišo Mrkaić je ekonomist. Piše na koncu. In ne zdravnik. In zato le čevlje sodi naj kopitar. Skupaj z Rado Pezdirjem silita nos tja, kamor ga ne bi bilo treba. Rado Pezdir je zapisal, da si v svojem življenju ni uspel ustavriti ne lastnega stanovanja, ne stalne življenjske sopotnice, niti dneva delovne dobe (beri intervju z njim v Oni). Svaka čast. Ko bi se mi tako predstavil na ulici, bi mirno rekel, da je izgubljeni primer. Pa kljub temu se vlači po vseh medijih kot največji ekonomski ekspert za naše zdravstvo. Skupaj z Miškotom. Me prav zanima, kateri izmed njiju bi se dal operirati nekam jugovzhodno od Kolpe. Verjetno nobeden izmed njiju. Namreč, tam so razmere še slabše. Zdravniki imajo še za pol manjšo plačo. Avtomobile, hiše, .... imajo pa še večje kot pri mi. Ker tam vse funkcionira na sistemu modrih kuvert. Pri nas pa te gledajo postrani, če sprejmeš škatlo bajader.
Hkrati pa solita pamet in ponujata rešitve za naše zdravstvo v stilu - pošljimo ljudi operirat v Romunijo. Budale. Mogoče bi bil sam poseg res nekoliko cenejši. Če pa pomisliš na stanje v tamkajšnih bolnišnicah in vse morebitne zaplete, ki jih lahko prinesejo take razmere, potem bi bila končna cena dosti višja od tiste, če operiramo ljudi kar doma. In kot ekonomista bi lahko to vedela. Pa najbrž ne. Ker nista zdravnika. In se tako ne znata vprašati vseh vprašanj pravilno. Za njiju je važna samo cena. Ki pa je po končni izračunici dosti višja.
Tako Miško kot Radek verjetno nista nikoli preživela zdoma na delovnem mestu 72 ur vkupno. Še manj verjetno v tolikšnem časovnem obdobju v dobro ljudi. Zdravniki to prakticirajo kar pogosto. Ljudje morajo biti živi. In zdravljenje zagotovljeno. Kaj hočemo. Stroj izklopiš, ko greš domov. Človeka ne! In pod oknom se vidijo odsevi modrih luči rešilca, ki drvi v sobotni noči novi zgodbi naproti.

Cenjeni poklic!

2009-01-24T11:32:00.000-08:00

Ob objavi novembrskega izplačila dr. Staniču me je s svojo izjavo najbolj presenetil starejši kolega, ki je dejal, da nam je končno vrnil vrednost in cenjenost poklica.
Po njegovem mnenju ljudje cenijo poklic glede na to, koliko imaš plačo. In dobrih 18 000 € plače ni ravno mačji kašelj za naše, za še vedno postjugoslovanske, razmere, kjer je pričakovano, da bomo delali kar na dobro voljo. Zdravje ljudi naj bi bilo sveto. In če zdravniki ne pokažemo pravega odnosa do njega, smo takoj obtoženi slabega ravnanja, nedela, ipd. Po drugi strani pa malo ljudi res skrbi za svoje zdravje, tako kot bi bilo potrebno. V Sloveniji se je obče razširjeno mnenje, ki ga gonijo mediji, da zdravniki slabo delamo. 70% ljudi je namreč takega mnenja. Nikjer pa ne piše točno, kako delamo slabo. Čakalne dobe so posledica skope zavarovalnice in nesposobnega vodstva bolnišnic in ne zdravnikov. Mi bi radi delali. Za pošteno plačilo.
Za nas je "predmet" dela človekovo življenje. Kot je za nekoga drugega pisati čimbolj neresnične članke. Če napiše narobe, ne bo umrl nihče. Če bo imel res smolo, bo izgubil službo. Medtem ko če se zalomi nam, umre človek.

Res je namreč neverjetno, kako se ljudje na vsak način obregajo ob naše plače. Le zakaj ne bi bili ustrezno plačani za naše delo, izobrazbo, delovne pogoje, ...... Kot sem že nekoč omenil - dokler bo človeško življenje še vedno najvišja vrednota v zahodni civilizaciji, mora biti tudi zdravniški poklic ustrezno nagrajen. Ker človeško življenje je neprecenljivo. Si predstavljate, kolikšna bi morala biti potem naša plača?????????

Ne želimo lastnih avionov, razkošnih vil, pregrešno dragih avtomobilov, predolgih jaht, ..... Le dostjno življenje za svoje delo.

Krivda!

2008-12-01T12:08:00.000-08:00

Prišlo mi je na uho o nesrečni smrti otroka zaradi posledic redke genetske bolezni, ki naj bi bila obravnavana "malomarno". Verzij je veliko, prava resnica je samo ena.
Danes sem namreč prebral v Dobro jutro, da je najbolje za odškodniske tožbe, ki se tičejo zdravstva, bolje stopiti do mnenja in odvetnika v tujino. Žalostno! Iz stališča toženja. Namreč, vsi zdravnik delamo. Znan je rek, da kdor dela, dela napake. Edina zoprna reč v medicine je le, da se naše delo tiče človeških življenj. Kar pa je toliko bolj zapleteno. Namreč, če narobe montiraš korito, ga boš popravil. Če ga seveda boš. Materialno škodo se da popraviti. Človekškega življenja ne moreš vrniti.
Mediji, odvetniki, ..... tulijo v isti rog. Linčajmo zdravnike. Nihče izmed nas in njih pa ne ve, kaj je takrat zdravnico pripeljalo do njene odločitve. Kakšna je bila klinična slika, kakšni so bili laboratorijski izvidi. Otrok je imel zelo redko genetsko bolezen, katero je pri nas zelo težko prepoznati. Po mojem (skromnem) mnenju, če njena odločitev zdrži knjige in prakso, pljuvati po gospe zdravnici ni utemeljeno.

Smrt otroka je sprejeti težko. Verjetno najtežje, saj so otroci .... še otroci. Mladi, polni življenja, pričakovanj, energije, sreče, smeha, veselja, ...... In nenadna smrt le njega .... BOLEČINA.
V zdravstvu se večkrat srečujemo s smrtmi otrok. Kljub temu, da se človek sčasoma privadi, je smrt otroka najtežja. Težja, kot kakšnega starostnika, pri katerem je smrt zaradi spremljajočih bolezni lažje pričakovati in sprejeti. Mene se vsaka smrt dotakne, pa naj gre za starega ali mladega človeka.
Verejtno se je tudi zdravnica iz zgoraj omenjenga primera čuti pri smrti otroka zelo prizadeto. In verjetno ji je bila to velika šola za naprej. Drugače najbrž dobro opravlja svoje delo. Lekcijo je dobila, bolečo, veliko, ki ji bo pustila v njenem nadaljnem delu velik pečat.
Jaz se pri vsaki tožbi znova vprašam - ali bi denarno nadomestilo lahko odtehtalo življenje sočloveka - le koliko smo res vredni?

Zame je ... vsako človeško življenje neprecenljivo - zato vsakega bolnika posebej obravnavam z (upajoč da) ustreznim spoštovanjem do dostojanjstva njegovega življenja.

Vzemi revežem!

2008-10-13T12:30:00.001-07:00

Včeraj zvečer mi je prišla na pamet še ena briljanta ideja naše bivše vlade. Obdavčitev pokojnin po pokojnemu staršu oz. (v najslabšem primeru) staršema. Fuck off!
Seveda, nekje moraš pridobiti v proračun. In v tem primeru raje vzameš nekaj malega revežem - pa ne le situacijsko, temveč tudi duhovno. Odraščati brez enega starša je težko. Si prizadet. Preprosto manjka člen v vzgoji. (Pre)ostali starš verjetno skuša prevezeti nase del vloge, vendar le to ne nadomesti manjkajočega. Preprosto ne gre.
Smrt starša v mladosti je hudo boleča. Vem iz lastnih izkušenj. BOLI, BOLI, BOLI, BOLI, BOLI, BOLI! In še boli.
Pa kljub temu se moraš sfajtati naprej. Naprej skozi življenje. Do nedavnega ti je država stala ob strani Vsaj z davki. Pa se je Argentinar izdajalski spomnil, da bi lahko pridobil še nekaj v državni proračun na račun preživnin po pokojnih starših. Sram ga bodi. Očitno tam doli res ni odraščal v pomanjkanju.
In kaj me je napeljalo k temu izlivu? Ko je ženini sestrični Tini, ki je ravno tako odraščala v enostarševski družini, uradnica zabrusila, da ji je prav, da ima odbavčeno pokojnino, saj v nasprotnem primeru ne bi bila enaka otrokom iz družin z dvema staršema - hm, ja! Očitno ti davki nadomeščajo enega starša. PRIMITIVIZEM BREZ PRIMERE!

Ponudniki storitev in dostojnost zdravniškega poklica!

2008-09-21T12:04:00.000-07:00

Vedno znova me preganja vprašanje Rada Pezdirja, kako se bo poznalo na oskrbi bolnikov, če bomo imeli zdravniki višje plače. Najlepše je odgovoril moj kolega, ki je sicer travmatolog, pa vseeno je v istem "zosu": "mi nočemo jaht, pa vil, pa dragih avtomobilov, temveč samo pošteno plačilo za naše delo!"

In koliko cenimo naše delo? Konec koncev "upravljamo" z človeškimi življenji, ta pa so menda (še vedno) neprecenljiva.
Mesec dni nazaj sem šel k frizerju. Sistem naročanja je podoben kot pri osebnemu zdravniku. Čakati moraš dan ali dva, da si vzame čas za tvojo frizuro. Za katero skupaj z izdanim računom vred rabi 15 minut. In za svoje delo je frizerka dobila od mene 11 €. Kar je za skoraj dve uri mojega dela za njegovih 15 min. Primerjava mojega in njenega dela - jaz bolnika zaspim, mu odvzamem sposobnost dihanja ter ga prevedem na umetno dihanje. Med tem skrbim za ustrezen tlak, srčni utrip ter nasičenost krvi s kisikom. V tem času kirurg opravi svoje delo, ki je v osnovi zelo boleče. Zato moram poleg ustrezne anastezije poskrbeti tudi za ustrezno analgezijo. Ker v nasprotnem primeru bolnik čuti bolečino tudi v spanju - in trpi.
Frizer vzame v roke škarje in ti uredi frizuro. Če je izredno štorast, ti lahko odreže uhelj ali celo iztakne oči. In v obeh primerih zopet oseba konča pri zdravniku, zgrešena frizura pa se konča z verzijo "na balin", ki pa razen ranjenega ega za nekaj mesec ne pusti resnih posledic.
Ne trdim, da si frizer ne zasluži toliko. Kar me bolj skrbi je to, ali si jaz zaslužim za tako razmerje.
Ob branju intervjuja z Rado Pezdirjem v reviji ona sem sam pri sebi izračunal, koliko meni plačajo za eno bolnikovo življenje - koliko zaslužim za eno anestezijo v povprečju - neto - 20 €. Postopek anestezije je opisan zgoraj. In obsega lahko mnogo več - od najbolj enostavne "rauš" anestezije do reanimacije.
In ko me bo kdo naslednjič vprašal, kaj dobi za to, ker imam jaz večjo plačo, mu bom odgovoril: tvoje življenje ima zame večjo ceno.
Konec koncev mi smo le ponudniki storitev bolnikom, kot se je izrazil moj cenjeni prijatelj.

Drugače pa: za vsakega se borimo enako, do konca. Le če tudi on pokaže voljo. Še vedno se zavedamo, da je človeško življenje za nas neprecenjlivo in da nismo le ponudniki "storitev", kot se radi izrazijo ekonomisti. Ker če bi bili, bi v primeru napake šli naše "stranke" raje k drugemu ponudniki. Tako pa lahko gredo le žvižgati rakom. Česar si pa ne želimo. Verjemite, boli!

Plačni sistem!

2008-09-13T08:10:00.000-07:00

Dobil sem izpis plač za junij 2008. In na njemu lepo piše, da je moja nova neto plača za redno delo 1154, 43 €. Julija 2008 je bila 1164,82 €. Razlika je sicer minimalna, a vendar je NEGATIVA. Dobro smo si tole zrihtali. In če me še kdo vpraša, zakaj sem slabe volje in naj ne bi delal tako, kot bi moral, je odgovor jasen. Delam, delam, delam kot zamorc, denarja pa vse manj in manj. In to naj bi bila povišica.

Včasih se mi zatakne.....

2008-09-04T11:10:00.000-07:00

.... ob pogledu na sledeči absurd:
Le kako bo gospa Marija Rogar sposobna opravljati poslansko funkcijo, če ne zna niti registrirati prikolice. Ali pa ima mogoče tako nesposobne ljudi okoli sebe, da ne znajo urediti niti formalnosti.
No, vsaj za vozni park zna poskrbeti. Za lastno rit! Za kaj drugega pa tako ali tako ne bo verjetno sposobna narediti. mogoče bi tekom svojega morebitnega mandata znala vsaj urediti registracijo prikolice, za kar bi verjetno dobila odlikovanje prometnega ministra - red na cestah mora biti, pa četudi je slab, do boljšega pa ga loči le korak razuma. Boljšega kot je on do sedaj še ni bilo. Naš veliki vodja pravi tako :)

Pismo moje žene Ane idealom stanovanjskega sklada!

2008-09-02T11:23:00.000-07:00

Spoštovani!

Redno prebiram novice v zvezi s Stanovanjskim skladom RS, saj sva z možem računala na možnost nakupa stanovanja na Brdu na napovedanem razpisu. Nedavno sem v časniku Dnevnik (9.8.08) zasledila podatek, da bo zaradi pojava preprodaje Skladovih stanovanj po novem cena skladovih stanovanj le 10-15% nižja od tržnih. Hkrati kupec stanovanja ne bo mogel prodati 10 let po nakupu oz. Sklepam, da je bilo v članku mišljeno, da bo imel Sklad predkupno pravico.

Moje vprašanje je bolj moralno-etičnega vidika: Ker so se pojavili preprodajalci, boste torej stanovanja, namenjena ljudem, ki so nam stanovanja zaradi visoke cene že tako nedostopna, ponudili še po višji ceni? Kot razlog: navajate, da bodo tako preprodajalcem postala nezanimiva. Ne skrbite, tudi ostalim bodo nedvomno postala manj zanimiva!

Zaradi nesposobnosti birokracije tako nasrkamo šibkejši segmenti družbe. Vaša ideja je ponoven dokaz, da prejšnji stavek drži kot pribit. Stanovanja bodo še vedno lahko kupili tisti, ki imajo višek denarja, ki ga potem investirajo v preprodajo. Če ga bodo investirali malo več, profitirali pa malo manj – pa kaj potem!

Tisti, ki pa bi stanovanje dejansko imeli zase, pa bomo v veliki večini vzeli visok kredit, ki ga bomo dan za dnem odplačevali s svojimi lastnimi žulji – leta in leta. Očitno bo po novem potrebno še več let preživeti v štetju centov.

Osebno mislim, da obstajajo drugačni načini, da onemogočite preprodajo. Kaj pa na primer predkupna pravica za dlje časa kot 10 let?

Od prijateljev slišim, da se banke že sedaj otepajo tistih, ki želijo vzeti hipotekarni kredit na Skladovo stanovanje. Razlog: ravno predkupna pravica. Vendar je le-ta po mojem skromnem mnenju še vedno boljša rešitev, kot pa PODRAŽITEV.

Premislite!

Ana Lasič

Podsmreka 3c

1356 Dobrova

Amortizacija Patrii!

2008-08-23T09:01:00.000-07:00

Danes mi je med kosilom prišlo na misel: Le kaj ko bi se DARS, Karel/Kahel :) Erjavec in Radovedni Žerjav dogovorili, da bi čez Šentviški tunel vozili ljudi v novih Patrijah. Tako bi se funkcionalna življenska doba tanka iz 12 minut podaljšala na nekaj let, dokler ne bi Šentviškega tunela dokončno popravili in omogočili normalen promet. Ker so vozila do neke mere tudi ognjevarna, bi tako lahko zaščitili potnike skozi predor pred morebitnim požarom, poleg tega pa bi bila vožnja skozi tunel zaradi same narave vozila varnejša, saj ljubi ne bi ogrožal pdajoči omet ter morebitna ostala instalacija. Davkoplačevalci bi si lahko tako dodobra ogledali naložbo Slovenske armije, poleg tega pa bi imela vojska še dodaten zaslužek, saj bi tujcem, ki niso nič prispevali za naše n0ve tanek, lahko zaračunali npr. 10 € na avtomobil za prevoz skozi tunel. Istočasno pa bi morala ljubljanska policija loviti vse grešnike, ki se ne bi bili pripravljeni se peljati skozi tunel in koristiti storitve slovenske vojske, ter jih oglobiti za 100 €, ker ne upoštevajo državnih direktiv.
Istočasno bi s takim servisom deloma rešili (ne)zaposlenost slovenske vojske, ohranili življenje marsikaterega vojaka, ki bi mu tako podaljšali življenjsko dobo iz tistih 12 minut na vsaj nekaj let ne funkcioniranja predora.

Tunnel of money!

2008-08-12T13:10:00.000-07:00

Pri nas nihče več ne nosi odgovornosti. Vsi jo prelagajo na ramena davkoplačevalcev. Ki pa nismo ne krivi ne dolžni. Ali pač smo, ker imamo na oblasti take nesposobneže, da ne znajo usekati po mizi in narediti reda.
Govorjenja okoli tunela je že preveč. Tudi za "dohtarsko" glavo. Jaz ga želim le uporalbjati, pa ga žal ne morem, ker v njemu "dežuje" omet. Vsa pričakovanja vlade okoli njega so se usula, kot omet iz stropa. In se spremenila v prah. Kar z rokami naredijo, z ritjo podrejo. Imajo pa jo večjo kot roke, saj v njej držijo veliko dreka. Ki pa se bo slej ko prej usul na nas :)
Tunel je le pika na i vsej farsi, ki jo doživljamo v zadnjih letih. Začelo me je preganjati z privatizacijo zdravstva. Izgubljena ideja, s katero so poskušali približati zdravstvene usluge navadnim ljudem, pa je bil edini rezultat to, da so prijatelji takratnega ministra Bručana dobili licence in zasebne ambulante in se tako rešili nadležnega dežuranja in zoprnih šefov, po drugi strani pa je preostala zdravstvena delavska raja pridobila dežurstva svojih kolegov, njihove bolnike, ki v popoldanskem času se niso mogli zateči k svojemu najlubšemu zasebnemu družinskemu zdravniku - jasno, ko pa dela le do 13h.
Zgodba se je nadeljevala preko podobnih brzic upravljanja države, na katerih je vedno bolj kot ne znova in znova nasedla. Na najbolj bizaren način.
Spomnimo se le tankov. Le kaj vse bolj koristnega bi lahko dobili za ceno enega samega tanka, ki ima v boju življensko dobo 12 minut. In potem se skupaj z človeškimi življenji v njemu spremeni v pepel in kup žalujočih svojcev. No, v Patrii niso podkupljivi, podkupljivi so pač naši. Saj kupujemo mi, ne oni - logično ne, razen za tiste, ki bi to morali dojeti - naše vladnike.
Vinjete - le zakaj nisem mogel kupiti s 1. julijem 2008 letne vinjete - no, pamet v roke. Ker bodo tako lahko več računali. Tudi bogi turist bi lahko kupil letno vinjeto ter šel letos na dopust preko naše deželice avgusta, naslednje leto pa julija. Ne more, ker mu ne pustijo. Obljubljeno GPS plačevanje cestnin pa ne zdrži najbolj osnovnega argumenta - kaj pa če američani izključijo satelite ali pa namerno premaknejo koordinate - iz varnostnih razlogov :)?
Vladanje Evropski uniji je pustilo v naši mali podalpski deželici grenak priokus cestnih zapor, mrkogledih modrih organov vlade, ki so zstraševali s svojim videzom prijazne in nič kaj k terorizmu nagnjene prebivalce. Edini terorizem, katerega se gremo, je nad samim sabo. In pa sosedi.
Farsa šentviškega tunela je prišla naključno namerno. Sanje, govorance in "zmage" naše najlubše vlade so se sesule v prah. Kot omet v tunelu. Katerega smo čakali dolgih 20 let. Vrtali so ga z hitrostjo 1 meter na dan. Toliko kot londonsko podzemno železnico 1850 leta. Da ne pozabimo - slednjo so vrtali na roke s krampi in lopatami. Slike v prejšni objavi so objavljenje namerno - na istem nivoju potek sedaj iskanje krivca.

Le kaj jim ni jasno se poleg mene verjetno sprašuje še kdo, ki ima vsaj kanček zdrave pameti. Kriv je izvajalec, kdo pa je v njegovih vrstah zamočil, pa je njegov problem in ne naš. Mi hočemo tunel!!!!!!!!!!!!

Anglška firma, ki je delala omet v šentviškem predoru!

2008-08-12T12:12:00.000-07:00

Spet smo prelivali kri in znoj!

2008-07-12T11:43:00.001-07:00

Ne davno nazaj nas je v operacijski dvorani obiskala filmska ekipa RTV SLO. Njen namen je bil posneti odperacijo zloma kolka.

Iste noči so “vdrli” v reanimacijski prostor na urgenci in snemali reanimacijo nekega odvisnika, ki se je v svojih blodnjavah iz višine ter se pri tem poškodoval.

Kasneje smo izvedeli, da je namen posneti oddajo o motoristih in nesrečah ter posledicah. Seveda se je osebju z medicnskim znanjem zdelo vse skupaj nekoliko bizarno. Načrtovana operacija zlomljenega kolka nima kaj dosti skupnega z realno motoristično nesrečo, ko pripeljejo politravmatiziranega motorista. Takrat se res preliva kri in znoj. In to ne v potokih, temveč v rekah, če se izrazim poetično. V manj kot uri smo sposobni spraviti v bolnika tudi 13 litrov enot krvi, plazme in krvnih ploščic, kar znese skupaj dvakratni normalni volumen človekove krvi. Poleg tega je bolnik pod invazivnim monitoringom, hkrati pa na njemu lahko dela tudi po več kirurških ekip hkrati, odvisno od tipa poškodb.

Pri tem sem se večkrat vprašal o smiselnosti prikaza take operacije na televiziji. Motorist bo, verjetno, preklopil na drug program, mogoče si celo raje ogledal motoristično dirko na kakšnem drugem programu.

Kako pa vseeno vnesti kanček kulture med motoristične zanesenjake, Da primarno ne ogrožajo sami sebe in morebiti še druge? Krvave prizore iz motorističnih nesreč na panoje ob cestah, dodatno zdravstveno zavarovanje, katerega plačaš ob registraciji motorja, resnično visoke kazni za neprimerno vožnjo z motorjem in dosledno izvajanje le tega, ….. ?

Za konec bi rad navedel lastno izkušnjo z 18 letnim ponesrečencem na motorju; mladenič je čelno z 90 km/h naletel na nasproti vozeči kombi. Nastala je totalka. Mladenič je ostal popolnoma cel. Na vprašanje, ali bo še vozil motor, je (na žalost) odgovoril z DA! Komaj čaka, da si kupi novega……………………………………………………………………..

In ni edini.

Naslovni stavek pa je zaklical kirurg pred kamerami, potem ko je upešno operiral zlomljeni kolk pri človeku, ki je najbrž v življenju vozil v mladosti moped.

Neučinkovita poraba denarja v zdravstvu!

2008-07-02T06:01:00.000-07:00

Da je slovensko zdravstvo drago, je jasno kot beli dan Tudi vzrok tej potrati je jasen - javna naročila. Najboljši primeri nam stojijo pred očmi - nova urgenca, pediatrična klika, nevrološka klinika, Poznam človeka, ki ima zasebno kliniko. On kupuje drugače - tam, kjer mu daje najceneje. Njegov denar je vreden mnogo več, saj za isto količino dobi mnogo več, npr. HP mu ponudi monitorje za 15000 €. Popolnoma enak monitor, samo da nima nalepke HP, dobi iz Kitajske za 5ooo €. Razlika je očitna. In ravno tako so vsi njegovi bolniki na koncu zdravi.
Že razlika v cenah enakih izdelkov v različnih državah človeka zbode. Pri nas stane Ciprobay -a, ki je komercialno ime za antibiotik Ciproflaxcin, 25 €. V Egiptu stane popolnoma enak produkt iz iste firme le 4 € Torej pomeni, da ga lahko proizvaljalec proda nam za isti denar.
No, da ne bomo preveč dolgovezli, misel, kako bi funkcionirala nabana služba po enalem principu? Logično vprašanje, ki sleid. je le kdaj bi se dovolili podmazati?
Trenutni sistem javnih razpisov se je tako zrušil v samega vase in postal neučinkovit. Jezijo se ljudje, če verjamete ali ne, jezimo se tudi zdravniki. Namreč, radi bi zdravili, pa vendar ne moremo, ker nimamo pogojev.
Povišica naših plač pa je le pljunek v morje denarja, ki se razgubi preko javnih razpisov.

Borba za življenski prostor!

2008-06-14T09:33:00.000-07:00

... se začne, ko zajaham kolo in se odpravim proti službi.

Začetki niso težki - na Tržaški ni posebnih izzivov, če odšteješ občasno skakanje čez dovoze in izogibanje nosovom velikih avtomobilov, ki molijo iz njih. Nekoliko bolj se zaplete na relaciji gimnazija Vič - kino Vič, saj se tam radi (na)ustavljajo arogantni dostavljači. Le ti svoja vozila parkirajo vsepovprek. Vsaj kančka obžalovanja ni čutiti nikjer, kaj šele kakšen oprosti. Glavni konflikt pravzaprav nastane, ker se moraš s kolesom grebsti za prostor med pešci. Starejši občani na poti v trgovino so pri tem neusmiljeni. Še dobro jo odneseš s kakšnim pobalinom. Pot prekrižajo še zaspani študenti, ki izstopajo iz avtobusa in se počasi premikajo proti vratom fakultete.

Bližje ko sem prestolnici, bolj vroče postaja. Čedne damice, ki parkirajo s svojimi avtomobilčki kar prečno čez kolesarsko stezo, so vsako jutro nov besedni izziv. Besedne igre, bolj ali manj duhoviti komentarji jim ne pridejo do živega. Rožice rosne, prevzetne ponosne se ne dajo! Niti roke redarjev jih ne morejo utrgati.

Vožnja po površinah, ki niso namenjene kolesarjem, je stalnica, pa čeprav je zraven kolesarska steza. Namreč slednje so velikokrat razstavne površine jeklenih lepotcev, ki razkazujejo svojo premoč nad kolesi. Pri tem krivovernem dejanju te presenetijo možje v modrem, ki lahko tudi skočijo na nič hudega slutečega kolesarja kar izza napačno parkiranega avtomobila. Običajno vprašanje, ki ti ga zastavijo, zakaj se s kolesom peljem po cestišču in ne po kolesarski stezi, je brez pomena. No, kakor za koga. Če omeniš, da te ovirajo napačno parkirani avtomobili, tvegaš dosti. V najboljšem primeru jo odneseš samo z ustnim opozorilom, v najslabšem pa precej velik račun.

Ko prečim Slovensko cesto in se spustim v osrčje stare Ljubljane, se vsi profili od zgoraj zberejo na kupu na ozki Trubarjevi cesti. Sledi vijuganje med dostavljači hrane, stoli jutranjih kafičev, starejših občanov, ki so polni znanja o lepem vedenju, in grupami najstnikov, ki se pomikajo proti šoli. Zvonenje zvonca izzove dve vrsti reakcij - med mlajšimi apatičnost, med starejšimi pa simptome akutnega koronarnega sindroma. In pa seveda ploho neprijaznih besed, katere pa me niti ne dosežejo in ostanejo že daleč za mano, predenj se izlijejo do konca. Prijazne besede me namreč že čakajo na vhodu IPP.

Poišči potratneža!

2008-06-03T15:16:00.000-07:00

Danes se mi je na poti v službo ustavil pogled na plakatu, na katerem je človek, oblečen v Sherlocka Holmesa, in s povečevalnim steklom v roki, pod njim pa je napis - poiščimo potratneža.

Ker mi duša ni dala miru, sem reklamo preveril na spletni strani Elektro Ljubljana. Dobil sem tole - poiščimo potratneža. Ponujajo malo napravico, s katero lahko izmerimo, koliko električne energije porabijo naši gospodinjski aparati.

Ideja vsekakor ni slaba. V gospodinjstvih vse preveč razmetavamo z elektriko. Kar ni ne lepo ne modro do narave in seveda konec koncev tudi do naših denarnic. Zajeten delež elektrike bi prihranili z nakupom gospodinjskih strojev, ki sodijo v energetski razred A. Poleg tega bi lahko namesto navadnih žarnic raje uporabljali varčne. Ipd. Poleg tega dosledno ugašanje luči v prostorih, ko nas ni notri, itd.

Kljub temu pa ne morem mimo hribčkov, največjih svetlobnih onesnaževalcev, ki so še istočasno veliki porabniki električne energije. Te hribčki niso kakršnikoli hribčki, temveč so hribčki, ki posedujejo na svojem vrhu cerkvico, ki je seveda osvetljena. Verjetno, če bi te hribčki imeli možnost priključiti taisto napravico, bi jo zelo verjento "skurilo" :)

Šalo na stran. Poleg tega je težava, da prispevajo veliko k svetlobnemu onesnaženju. Inu po mojem pojmovanju, Bog ravno tako dobro vidi svoje vernike, tudi če sakralni objekti niso osvetljeni kot letališka steza.

Vera in predanost se ne meri po osvetljenosti, temveč po prepričanju!

Zmaga alkohola!

2008-06-01T21:13:00.000-07:00

Je bila to noč očitna.

In še mnogo noči poprej.

1,7; 2,4; 3,5 promila!

Zasatrupitev z alkoholom kot morebitni poizkus samomora - kolikokrat že do sedaj.

Slovenci, radi ga tankamo - vse preveč.

Ali je to v naši krvi oz. zakaj? Le kaj nam ni jasno, da se tako množično naš narod zapija?

Ne vem! Samo, da smo tako vase introventirani, da se edino sprostimo le ob drogi! Le kaj nam je?

.........................................

Še vedno pa ostaja sladki okus MacDonalds sladoleda na nočni - sladki trenutki nočnih ptic!

Večno izpeta tema ali .....

2008-05-21T12:42:00.000-07:00

.... Kdo koga izsiljuje ali zakaj vsi vse vedo bolje o zdravstvu kot zdravniki sami? - drugič!

Izpeli se ne bomo nikoli! Ali pa nas bo le enkrat srečala pamet - hehe!

Danes odprem časnik Finance in vidim sledeči naslov - ZDRAVNIKI Z VIŠJIMI PLAČAMI, BOLNIKI PA NAJ KAR ČAKAJO!

Ne vem čisto dobro, ali me naj to podkuri ali si naj raje mislim le - spet so vsekali mimo.

Po eni strani je razumljivo - laiki vidijo le tako, da morajo čakati, da pridejo do svojega zdravja. No, na drugi strani smo zdravniki, izvajalci zdravstvenih storitev, katere plačuje ZZZS. In odločamo, kdo bo dobil kos pogače prej in kdo kasneje. Odločajo se strokovnjaki na svojem področju. Odločanje gre seveda glede na nujnost posega, preiskave, ...., katero bolnik rabi. Nekdo, ki pride po avtomobilski nesreči, ne more čakati na CT leto dni, temveč je narejen takoj.
In konec koncev je ZZZS še vedno tisti, ki odloča, kolikšen kos pogače bodo vsako leto dobili bolniki. Razni taki manevri kot so ustvarjanje dobička od prihodka zavarovancev je podlo in popolnoma nerazumno dejanje.

Sicer pa bi se lahko g. Aleš Živkovič, g. Mišo Mrkaić in g. Rado Pezdir, ustanovitelji INHERC -a - inštitut za ekonomske raziskave v zdravstvu, mogoče raje spomnili sledečega dejstva - da ni boljšega kot imeti zadovoljnega zaposlenega v svojem podjetju. Kar konec koncev zdravstvo je - in bolniki so le stranke. Enako kot v trgovini. Žal pa se sami tega ne zavedajo, saj se jim zdi samoumnevno, da bodo dobili vse. Kartica ZZZS je najboljša "kreditna kartica" v Sloveniji. Izgovor, da itak plačujejo, je beden. Tiste fičenke, katere vsak mesec prispevamo v javno blagajno so ničelni. Če bi vsakdo izmed nas dobil izpisek vloženih in črpanih sredstev, bi se marsikdo streznil. Je pa res, da večino delovne dobe le vplačujemo, proti koncu življenja pa intezivno črpamo.

En dan polne oskrbe v CIIM -u (Centru za Intenzivno Interno Medicino) stane približno 4100 €.
Z eno transplantacijo (cca. 120 000 € pokriješ doživljensko premijo).

K čakalnim vrstam pa prispeva tudi sledeče dejstvo - v Sloveniji so zdravstvene kapacitete presežene že zadnjih 15 let. Glavobolno. Velikokrat tudi pripomore k temu dejstvo, da je pomankanje specialistov - če bi šli v pokoj vsi anasteziologi v Kliničnem centru, ki bi morali iti, bi lahko zaprli operacijske dvorane, saj ne bi bilo zadosti anasteziologov. S podobnimi problemi se srečujejo tudi pri drugih strokah. Včasih nerazumno razpisovanje specializacij od Zdravniške zbornice ne zadosti preprostemu dejstvu ponudbe in povpraševanja.

Za kones se vprašajmo - vsi se vmešavajo v zdravstvo, ali pa se zdravniki vmešavamo v npr. gradnje avtocest, objektov, ipd. Ne, ker verjamemo fantom iz stroke. Podobno bi morali biti tudi v medicini. Vsakdo ima pravico do svojega mnenja, vendar naj začne stavek z jaz mislim. Populistično nakladanje konec koncev škodje le avtorju. Nikomur drugemu.

Jaz imam polhn kufer - vsakdo, ki dvomi o izvajanju javne zdravstvene oskrbe, naj se kakšen dan zglasi na urgenci - katerikoli. In videl bo, zakaj si končni uporabniki mislijo drugače.

Pozor, neodgovorni motoristi!

2008-05-07T18:24:00.000-07:00

Za 1. maj sva šla z ženo s kolesoma na morje – dopust malo drugače.. Na regionalni cesti med Divačo in Kozino je ob cesti kmalu za Divačo stal »zanimiv« znak – na njemu je bil narisan prevrnjen motor in ležeč motorist, pod njim pa napis – POZOR NEVAREN ODSEK! Ob pogledu nanj sem dobil sledečo asociacijo – pozor, neodgovorni motoristi. Imajo motor, ki zmore veliko, mnogo preveč za predpise. Ker jih roka zakona sorazmerno težko ulovi, si mnogi izmed njih dovolijo veliko, veliko preveč. Vožnja krepko čez omejitev je nekaj čisto vsakdanjega. Avtomobil pred seboj težko trpijo, zato ga ob prvi priliki prehitijo. Velikokrat na slabo preglednih odsekih, čez (dvojno) neprekinjeno črto, za prehitevanje izkoristijo vsako luknjo.

Razumem, med nogami imaš 250 KM, ....., tudi jaz se včasih težko zadržujem, pa ima moj avtomobil le pol toliko konjederice. Prehitevanje v škarje, po desnem pasu, odstavnem pasu jim tudi ni tuje.

Polaganje nepreglednih ovinkov je mala šala. Ni dolgo nazaj, ko sem se peljal z avtomobilom in mi je v desnem ovinku, ki je nepregleden, pripeljal motorist tako, da je s celim telesom visel na moj pas. Trčenju sem se izognil tako, da sem se mu izmaknil na bankino. Naslednja misel mi je bila – kaj če bi srečal šleparja namesto mene?!

Zato se mi je na začetku opisani znak zdel poleg opozorila kot nekakšna prošnja; vozniki pazite na nas, mi nismo vedno tega sposobni – užitek biti na robu je prevelik – cena ni važna.

Zlati časi za delavce!

2008-04-30T04:49:00.000-07:00

Hm, ja!

Danes zjutraj me je presenetil zgornji naslov v FINANCA H, ko sem prišel iz nočne izmene. Verjamem, da smo postali podalpski paradiž za delavce - pa je to res?

Mogoče statistika pravi eno, a kaj ko statistika ne upošteva posameznika. Kaj, ko ne upošteva 9 današnjih gradbincev, ki so jih zvečer po celodnevnem polaganju strojnih tlakov pripeljali zastrupljene z ogljikovim monoksidom. Bilo jih je devet - priseljencev iz juga. Priseljenih s trebuhom za kruhom. Večina ni imela niti urejenega zdravstvenega zavarovanja in so si zdravstvene kartice sposojali med sabo.

Ker je šlo za nesrečo pri delu, je prišla policija. Na njihovo smolo ali morda raje recimo srečo.
Prišli so, ker je bila ista oseba istočasno še na gradbišču in hkrati pri nas v bolnici. Zloraba dokumentov oz. goljufija je kaznivo dejanje, ki se lahko kaznuje tudi z zaporom.

Po ambulantah SNMP -ja in IPP hospitala je ležalo devet delavcev, ki so celi dan polagali strojne tlake in so se pri tem zastrupili z ogljikovim monoksidom. Bili so neumiti, od njihovih oblek se je usipal pesek, prah, umazanija. Ker nismo imeli prostora, so ležali na triažnih vozičkih med posteljami. Glavna terapija pri tem je le kisik. Da izplaviš ogljikov monoksid iz krvi.

Zjutraj je večino njih odpeljala policija. Le dva, najbolj prizadeta smo zadržali.

Ali so to res zlati časi za delavce - na eni strani jih delodajalci izkoriščajo do onemoglosti - za male pare delajo "kot zamorci"! Po drugi strani pa nimajo v tako krasni podalpski deželici niti urejenega zdravstvenega zavarovanja. čez mejo bi jih postavili na cesto. Mi smo jih zdravili. Nekateri izmed njih so bili deležni terciarne oskrbe. Kljub neurejenemu zdravstvenemu zavarovanju. Računa verjetno ne bo plačal nihče drug kot ustanova.
Saj smo vendar sociala - vsi dobijo vse - ob pravem času!

Kdo koga izsiljuje ali zakaj vsi vse vedo bolje vse o zdravstvu kot zdravniki sami?

2008-04-25T06:00:00.000-07:00

Zadnje čase smo zdravniki postali preganjani ljudje. Velika večina ljudi, vsaj javno, noče ali ne mara povedati kaj lepega o nas zaradi naših plač. Drugačno zgodbo govorijo polni hodniki v bolnicah in komentarji velike večine ljudi, ko gredo domov.
Bila so Trenja in z njimi provokativna debata o dvigu plač v javnem sektorju. Predvsem so bile moteče naše plače. Obstajajo namreč zgodbe o bajnih zdravniških plačah. G. Slak je namreč lepo pokazal "bajne vsote", katere dobimo vsakega desetega v mesecu - če izvzamemo nekaj posameznikov, ki delajo dan in noč. O bajnih vsotah,katere naj bi dobili za naše “ne”delo, po večini ni ne duha ne sluha.

Gospod Jelinčič se je izkazal kot sam svoj zdravnik - dobro za njegove nasprotnike. Ostalo, kar je povedal, ni imelo smisla. Populizem brez temeljev, samo da je proti.

Presenetil me pa je gospod Rado Pezdir. Verjamem, da je odličen ekonomist. Vendar ne bi bil za zdravstveno blagajno. Namreč. Če bi g. Pezdir prebral članke kolegov v časopisu FINANCE, v katerem objavlja tudi sam, in je za laično ljudstvo osnova o dogajanju v finančnem svetu, bi lahko vedel, da je naš sistem po porabi denarja na nivoju finskega. Prav tako bi lahko prebral,da na Finskem pride približno 3,5 zdravnika na 1000 prebivalcev, pri nas pa le 0,7!!!!!! To pomeni, da pri nas 0,7 zdravnika razdeli med prebivalce enako denarja kot na Finskem 3,5 zdravnika - delajo za 5 fincev! Tako kot on trdi zase, tudi ti zdravniki delajo delo štirih zastonj! Naš zdravstven sistem tako temelji na slabi vesti zdravnikov. Delamo, ker moramo. Če ne delamo, so posledice ponavadi hude – v najhujši obliki tudi smrtne. Če bi se uprli na enak način kot npr. tovornjakarji, bi se slabo končalo. Tako za bolnike kot za nas. Cela medicina je sicer ena sama statistika, da je neko zdravilo oz. postopek uspešen pri toliko in toliko bolnikih. Pa kljub temu ne moraš tako pristopati, saj ljudje nismo stroji, katerim zamenjaš del, in je problem rešen. Imamo dušo, potrebujemo pristni kontakt s tistim, kateremu zaupamo svoje težave. K zdravniku gremo, ko smo "ranljivi", "nemočni". Vsak bolnik je individuum zase. Tako nekateri bolniki zahtevajo dolgotrajnejšo in bolj kompleksno obravnavo kot drugi. Zato je gledati na efektivnost kot samo težko. Ali bi se dali operirati kirurgu, ki dnevno naredi dva krat več operacij kot večina ostalih. Po drugi strani pa; zdravnik družinske medicine dobi dnevno v ambulanto 30 - 45 ljudi! Če gre kateri izmed njegovih kolegov na dopust, prevzame njegove bolnike. Kar pomeni, da se dnevno število bolnikov skorajda podvoji. Zato je efektivnot tako kot samo meriti težko. Priznam pa, da cenjeni dr. House tako v našem kot tudi v večini ostalih zdravstvenih sistemih ne bi imel kaj dosti iskati, saj 4 zdravniki na 1 bolnika zaradi pomanjkanja prvih ne gre. Zato vsekakor ne razumem cenjenega Rada Pezdirja, da kot akademski človek ni imel volje pogledati na problem s večih plati, ali pa le ni hotel. Slednje od tako izobraženega in razgledanega človeka, za kakršnega se izdaja, ne bi pričakoval.

Čakalne dobe so dolge. Pa vendar ne tiči razlog v nas zdravnikih, temveč v zavarovalnici. Zavarovalnica plača na mesec le omejeno število posegov. Preostale mora plačati zavod sam, na svojo škodo. Uvedeni so dodatni programi, ki pa so, gledani na efektivnost, preseženi. Sicer pa, čakalne dobe so enake že zadnjih 15 let. Daljšajo se ne, kvečjemu krajšajo. Zavodi so preobremenjeni, oprema dotrajana. Prebivalstvo se stara. Vsak aktiven prebivalec na svojih plečih nosi 1,5 nekativnega. Konkretno, kapacitete kliničnega centra v Ljubljani so presežene že zadnjih 10 let. Do enakopravne polne ustrezne oskrbe pa kljub temu pridejo vsi bolniki, ki jo potrebujejo - pravočasno. Drugače Rado Pezdir in Ivo Boscarol ne bi imela zadosti človeških virov. Prav tako pa ne preostalo gospodarstvo. Že zdavnaj. Sicer pa, če želiš imeti zadovoljnega delavca, poskrbi zanj v vseh pogledih - tudi v ustreznem delovnem okolju in plači. Slednji dve kategoriji sta velikokrat občutljiva tema pri zaposlenih. In razlog za bolniško odsotnost.

Bolj kot vse ostalo pa me je razžalostil odnos minstra Gregorja do predstavnika SVIZ –a. Edini argument, ki ga je lahko ponudil kot protiargument g. Štruklju, je bil, da mu vedno oporeka. Ali ni sposoben oporekati nazaj, ker ne zna ali pa ve, da ima g. Štrukelj prav, pa ne upa tega priznati.

Učiti je težko. V času izobraževanja so v najbolj občutljivih letih čustvenega in fizičnega razvoja, so najbolj labilni. Pa vendar morajo ravno takrat odločati o svoji prihodnosti. In kot učitelj, profesor jih moraš prepeljati čez ta burna leta skorajda do kruha.

Poleg tega se velikokrat znajdejo tudi v situacijah, katerim bi se tudi kot zdravnik najraje izognil. Na eni strani se izvaja nasilje nad njimi po drugi strani pa se otroci velikokrat obrnejo ravno na svoje učitelje zaradi osebnih, družinskih stisk kot zadnji klic pred najbolj skrajno obliko – grožnja s smrtjo.

Tako je tudi javno šolstvo v precejšni meri oblika prostovoljnega dela. Namreč učitelji delajo še doma, takrat ko že vsi ostali spijo. Če ne drugega, se spomnimo Cankarjeve zgodbe – le še v učiteljevem oknu je gorela luč. Ki je bila hkrati simbol za svetlo prihodnost. Pamet in znanje sta tisto edino, česar nam ne morejo vzeti.

Za konec. Izkazala sta se predvsem predstavnika FIDES -a in SVIZ –a, ker si edina upata jasno oporekati ministru Gregorju. Zato ker vedo, da konec koncev brez njih ni zdrave države.

Žalostno je, da spremlja tako občutljivo temo tak medijski pomp, ki pri ostalih državljanih ustvari napačno podobo – populistično ustvarjanje točk na račun zdravja ljudi je podlo. Polni čakalnice in hodniki v zdravstvanih domovih in urgenci govorijo svojo zgodbo, drugačno od tiste, katero govorijo mediji – prepričajo še tako nejevernega Tomaža. Sicer pa, kot je rekel neki kolega – povišica, katero bomo dobili, je le morfij umirajočemo zdravstvenemu sistemu. Tisti, ki sledi, ne bo več všeč nikomur!

Žena, jutr mam furo spet!

2008-04-13T03:22:00.000-07:00

.... je pel Tomaž Domicelj!

No, jaz svoji ženi pojem nekoliko drugače, razmere pa so sicer podobne - ni me skoraj nič doma:
Moje verzija gre takole:

Žena, dons zvečer mam službo spet,
na sveti ni nič več luštno živet,
v službi sem spet in spet,
nočem na IPP umret!

Otroci, dobr se mejte vsi,
men se v službo spet mudi,
pokonci bom dolge vse noči,
dokler se mi pred očmi ne stemni!

KOŽB, Infekcije, Diabetes in insulin, KOK A, CIIM in OUIM

Lifepack, Meditronic,
Lek, Tosama in Surgisteril,
Krka in Brown in Ibm

IPP je moj mili dom in postelja,
jaz bi pa rad umrl doma!

Pojasnilo kratic:
IPP - internistična prva pomoč
KOŽB - klinični oddelek za žilne bolezni
KOK A - klinični oddelek za kardiologijo
CIIM - center za intenzivno interno medicino
OUIM - oddelek za urgentno interno medicino

Nihče me ne more plačati tako malo, kot jaz lahko malo delam

2008-04-10T07:04:00.000-07:00

Nihče me ne more plačati tako malo, kot jaz lahko malo delam

Je bila zaključna misel mojega starejšega in zelo cenjenega kolega v službi. Zapleteli smo se pri plačah. Začeli pa smo pri kaznih za prehitro vožnjo.

Gotovo je eden izmed razlogov, da policaji ne opravljajo svojega dela zadovoljivo, so nizke plače. Tudi jaz ne bi zmrzoval na vetru, dežju, snegu z radarjem za vsako figo za tako ceno. Zato je razumljivo, da me ni presenetila izjava nekega policaja, da jim je glavni cilj, da le izpolnijo mesečno kvoto napisanih kazni. Nekajkrat na mesec se postavijo na že skoraj vsem znano mesto, napišejo listke nekaj naključno mimovozečih voznikov. “Starih mačkov” pa ne prestrašijo več. Žalostno, pa vendar resnično.

Na naših cestah je mnogo odsekov, kjer vozniki divjajo neomejeno. Kljub omejitvam. Eden izmed njih je celo pod mojim oknom. Mož v modrem pa od nikoder. Zakaj? Plače so skoraj zagotovo eden, so pa tudi ostali; logistični, pomankanje opreme, volje, …. Govorjenja je mnogo, dejanj malo. Zato je stanje na naših cestah tako, kakršno je – mrtvih skoraj toliko, kolikor je dni v letu. Višje kazni bodo zagotovo doprinesle k nekoliko reda na naših cestah – za nekaj časa. Strah bo popustil in ljudje bodo kaj kmalu spet divjali kot do sedaj.

Dokler bodo kontrole hitrosti tako stacionarne in znane kot prometni znaki, se ne bo kaj dosti spremenilo. Še vedno se bo veselo divjalo. Še vedno bomo s cmokom v grlu opazovali modre sirene rešilca, ki štarta izpred urgence. Le kaj nam bo pripeljal tokrat?

In izjava v naslovu ni opravičilo.

Janezlandija; komentar na članek na DELO.SI, Absolutni rekorderji v zdravstvu (na DELO.si mi ga ne pustijo objaviti)!

2008-04-06T01:26:00.000-07:00

Sledeči komentar je bil objavljen pod člankom A bsolutni rekor derji v zdravstvu, pa je bil tri minute po objavi odstranjen - svoboda govora v demokraciji - lahko kolneš, kolikor te je volje, le da ne poveš česa pametnega.

Mat, kako smo zdravniki grdi. Že tako imamo "velike" plače, pa hočemo še večje. Mogoče so plače nekaterih posameznikov res velike, vendar pa ima ostala običajna zdravniška raja čisto običjane plače, sploh za svoje delo. Če pa se vem zdijo velike, pa se raje vprašajte, koliko časa zanje preživimo za njih na delovnem mestu. Moja žena me ima že "polhn kufer", ker sem kar naprej v službi. Pa delam zgolj običajen predpisani delavni čas, ki pa tako ali tako presega običajnega.

Sicer pa, dragi prebivalci Republike Slovenije. Vsi pričakujete, da boste za tiste fičenke, ki vplačujete vsaki mesec v blagajno ZZZS dobili popolno zdravstveno oskrbo. Kadarkoli se "sprdnete", imate na voljo zdravnika. ob treh ponoči nam vozijo treznit ljudi v alkoholnem opoju, ...... In mi smo vam na voljo. Gredo stavkat kamionarji, zasedejo ulice in mesto je mrtvo.
Hočemo zdravniki na stavko, pa moramo še vedno nuditi vso zdravstveno dejavnost. Ali pa, zakaj moramo delati ob nedeljah, praznikih, ...... In seveda zraven policaji, gasilci, ..... vse dežurne službe.

DELO Z ČLOVEŠKIMI ŽIVLJENJI PAČ STANE!!!!!! IN PRINAŠA VEČJO ODGOVORNOST KOT DELO Z PAPIRJI, RAČUNALNIKI, STROJI, ......

ČE NEKDO NA MESEC PREŽIVI 300 UR NA MESEC V BOLNICI, SI PAČ ZASLUŽI USTREZNO PLAČILO.

JASNO!

Dobro jutro, sobota!

2008-03-15T04:34:00.000-07:00

Dobro jutro, sobota!

Zbudi me zvok jutranih poročil, spet o plačah. Le koga to še zanima. Rezultat je vedo isti. Bolnike ne zanimajo naše plače, temveč naš performans, vsak pričakuje le najboljše zanj. Za kar pa tako ali tako na koncu vedno stisnemo zobe.
Večne debate o plačah, kje imajo večje, kje imajo manjše. Kdo ima daljšega, kdo krajšega. Vsi se pritožujemo, da je naše delo plačano premalo. To je razumljivo.
Večkrat sliši zdravnik očitek, da je podkupljen od farmacevtske industrije. Da ni lepo, da farmacevtska podjetja plačujejo zdravnikom kortizacije na raznih kongreih, izboraževanjih, .... V Ženevski zaprisegi se zaobljubimo, da se bomo redno izobraževali, dopolnjevali naše znanje, ... vse za dobro bolnikov. »Podjetja/bolnice« s težkim srcem dajejo sredstva za izobraževanje, bojda je pomanjaknje le njih. Očitek, da si zdravniki v tujini sami plačujejo podobna izobraževanja, tu ne zdrži. Njihova sredstva so že v osnovi 4 – 6 krat večja kot naša. Tako npr. 500 € za knjigo, ki je temelj zdravljenja, tu predstavlja od 1/2 do ¼ dohodka zdravnika, v tujini pa 1/12 le nejga. Razlika je očitna.
Vsak zanos ima enkrat mejo. Tudi pri zdravljenju.
Nekaj dni nazaj sem prebral v Žurnal24, da bogi mladi ekonomisti lahko računajo na začetno plačo med 700 in 1100 €. Pri nas zdravnik stažist lahko računa na osnovno plačo cca. 420 € + 220 € zdravniškega dodatka. K sreči napovedi naprej niso tako črne.
Prej odstavek poprej omenjena zdravniška plača se mogoče res zdi spodobna za slovenski prostor, še posebej v očeh ostalih državljanov.
Da se vsem zdi, da zaslužimo premalo, tudi drži. Da pa kasneje slišiš od bolnika, ki čaka že pol noči na hodniku, da zaslužimo mnogo premalo za to kar delamo!

DOBRO JUTRO SOBOTA!
»Kaj, je že sobota!?«

Črne misli za tak lep dan, ravno ko se spotakneš na službenem vhodu ob kombi, ki je ravno naložil nočne mrliče.

Sladki trenutki nočnih ptic!

2008-03-01T14:29:00.000-08:00

Ob večeru se zopet srečamo, nočni ptiči ljubljanskega IPP -ja. Nasmeh ob pozdravu, ki pove vse - lepo te je videti in vedeti, da bomo skupaj preživeli noč, pa vendar bi vsakdo izmed nas raje bil v domači postelji. Na vrsti je gosti vikend naše izmene. Dom vidimo le še ob priložnosti :)
Vrsta steče, pacienti v ambulanti se izmenjavajo, ob pol destih je še vedno mir. Dve medicinski sestri sta šle po večerjo v MacDonalds. Ker je mir, se cela ekipa zbere za večerjo ob mizi. Za deset minut se vidimo vsi skupaj. Med večerjo si pravimo vice in zgodbe preteklih dni. Nek odvisnik si je kar na hodniku med čakanjem na izvide pripravil in vbrizgal nov odmerek, obiskale so nas "slavne" osebnosti, pa ne po uradni dolžnosti, temveč po zdravstveni. Pod obleko smo vsi samo ljudje.
Kliče me žena, kako se imam. V Osemko pripeljejo reanimacijo. Hipa na peroralnih diabetični terapiji. Tudi to se zgodi. Po infuziji 100 ml 50% glukoze se mu stanje izboljša. S cmokom v grlu se spomnim današnjega zgodnjega jutra, ko smo iskali enako glukozo za bolnico v hipi - dali smo ji zadnjo flašo.
Noč je še mlada!

Land of Champions, brez imena!

2008-02-22T10:53:00.000-08:00

Spet!

Služba!

Izvedem še zadnjih nekaj figur na ledu, nato se preobujem in gasa v službo. Ura je 7 zvečer. Čaka me nočna - 12 ur. Ana me pospremi do garderobe, da se preoblečem. Še zadnji poljubi, objemi, solza ob slovesu za naslednjih 12 ur. Sliši se malo, pa vendar. V zadnjih 4 dneh sva imela skupnega 5 ur efektivnega časa, če odštejem spanje v postelji. Pogrešam jo!!!!!
V 24 urnem hospitalu me pričakata vedno razpoloženi Ranka in Simona ter kolegica, ki mi preda paciente. Na eni postelji gospa, ki jo je sladkorna bolezen že "pošteno zdelala!" Ima amputirani obe nogi, stanje po CVI, ni sposobna skrbeti več zase. V meni se oglasi tiha molitev h Bogu, da le ne bi končal takole.
Na drugi postelji leži gospa, ki pri nas le prenočuje. Zjutraj jo odpeljejo nazaj v Polje. Na tretji postelji mlad gospod z miokarditisom. Nekoliko lepo poprosimo nadzornega, in hospital uspemo izprazniti. Ostane le ena gospa. Kaj kmalu pripeljejo nove paciente. Stanja po CVI se množijo, terapevtske transfuzije, zdravljenja niso več aktualna, ....
V 10 se najavi AKS, pa čeprav nima ustrezne opreme. V hospital pridejo še po edini monitor na IPP, ki ima še defibrilator. Boga molim, da mi vmes kaj ne zagusti. V reanimaciji, ki je skoraj ustrezno opremljena za taka stanja, nimamo prostora, v njej leži gospod, ki je popolnoma neodziven. Le diha še sam. Nekoliko kasneje pripeljejo dva zapornika, ki naj bi gladovno stavkala. Pri pregledu sta "boga do konca". Ker so jezikovne prepreke, jih rešimo "po veterinarsko". Malo kasneje gresta skupaj s paznikom na čik in nato vsi trije izginejo v noč. Izgine tudi narkoman s overdosom, potem ko se je ovedel. V juglarki je imel iv kanal, izginil je skupaj z njo. Nekaj časa mu bo zagotovo služila kot dostop za dovajanje droge. Zapleti - niti zamisliti si jih nočem, čeprav jih znam našteti na pamet.

Ob 3h zjutraj se stanje umiri. Pacienti izginejo iz hodnikov v ambulante, opazovalnice. .... Starejši kolega zaključuje še zadnje paciente, jaz se počasi odpravljam spat na enega izmed prostih stolov. Do 6h ure je mir. Po jutranjem raportu se dobiva s Ano na kavi, ona gre na predavanja, jaz pa se domov sestavit skupaj in nato na led. Nekako moram preživeti čas brez nje. Samo da ne mislim nanjo. Pogrešam jo, njeno bližino, njen vonj, kožo, dotike, glas. Res je lahko ljubezen na daljavo, ampak vsakdo rabi ramo, da se nasloni nanjo.

Borimo se za ljudi, za življenja!

Le čevlje sodi naj kopitar - odgovor gospodu patru Vinko Veglju na psimo iz ONE, dne 26.2. 2008

2008-02-17T12:16:00.000-08:00

Le čevlje sodi naj kopitar!

Veliko mi pomeni, da se je gospod pater Vinko Veglj opravičil. Hkrati bi želel pohvaliti predvsem prvi dan tečaja, ko nam je pater Markelj lepo povedal, da je v zakonu potrebna tudi intima med zakoncema, tako čustvena, miselna kot tudi telesna.
Razumem negativno stališče cerkve do splava in ga spoštujem. Vsakdo ima pravico do svojega prepričanja. Mene je predvsem zmotil in prizadel način podajanje stališča. To je tisto, kar boli, saj v današnjem času bi človek pričakoval bolj primeren način. Saj smo vendar vsi ljudje.

Ženevska zaprisega je osnovno moralno vodilo zdravniškega dela. Kot je v njej med drugim zapisano: "Brezpogojno bom spoštoval človeško življenje od samega spočetja." Seveda tudi, kadar gre za življenja nosečnic. Velikokrat pa je problem delikaten, saj lahko v nekaterih primerih konča s smrtjo obeh, če se splava ne opravi. Zato pri nas nas splav ureja ustrezna zakonodaja. Če jo na kratko povzamem, pravi: "Prekinitev nosečnosti se izvaja do 10. tedna na željo nosečnice, kasneje pa samo, če bi nosečnost ogrožala življenje nosečnice ali otroka."

Če se dotaknemo še "strejše verzije" ženevske zaprisege - hipkratova zaprisega, katero je tudi zapisal pater:"...prav tako ne bom nobeni ženski dal pripomočka za uničenje telesnega ploda." Zdravnik splava ne priporoča nikoli in nikomur, temveč se nosečnico oz. bodoča starša pouči o verjetnosti, da bo njun otrok imel oz. da bo nosilec bolezni, hkrati se ju informira o karakteristikah te bolezni. Verjetnost, da je otrok bolan, se določa glede na družinsko drevo, kromosomsko sliko oz. druge bolezenske znake. Odločitev o splavu prepusti paru. Če se le ta odloči zanj, ga mora odobriti še ustrezna strokovna komisija.

Za konec; vprašanje, kdaj človek postane človek in do kdaj je le "skupek" celic, je tema filozofske debate in osebnega prepričanja in ne samega zdravniškega dela. Zdravniki se ravnamo v skladu z zakonom, kot vsi ostali poklici. Pa vendar lahko tudi zdravnik zavrne opravljanje splava, če mu vest tega ne dovoli. Osebno se ne strinjam s splavi v smislu kontracepcije.

Pa vendar ni človeško riniti z glavo skozi zid za vsako ceno, v katerkoli smer. Potrebno je sprejemati kompromise. Vsak dan znova, verjetno toliko bolj v našem poklicu, ker imamo opravka s tako delikatnim "pojmom", če se smem tako izraziti, kot je človeško življenje.

Zato le čevlje sodi naj kopitar.

odgovor v ONI, 12.2. 2008, - Bralki Cirili Čolnar Mikeln!

2008-02-10T13:47:00.000-08:00

Zahvaljujem se bralki Cirili Colnar Mikeln, da se je opogumila in predstavila svoj pogled na perečo temo. Hkrati se opravičujem za pozen odgovor, saj sem se bil odsoten. Sodeč po njenem odgovoru, gospa ni razumela pisma tako, kot sem predstavljal jaz.

Želel bi poudariti, da moja vera, ki pa ni krščanska, pa vendar se v podrobnosti ne bom spuščal, ne vpliva na moje delo in strokovno odločanje.

Kot zdravnik moram poznati osnove pravnih ureditev s področja zdravstvenega varstva, zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja, ki se med drugim tudi določa prekinitev nosečnosti. Na kratko opisano, prekinitev nosečnosti se izvaja do 10. tedna na željo nosečnice, kasneje pa samo, če bi nosečnost ogrožala življenje nosečnice ali otroka.

Če se zavedam, da naj bi z združitvijo dveh celic postal človek, sploh ni pomembno. Kdaj človek postane človek in do kdaj je le "skupek" celic, je tema filozofske debate in osebnega prepričanja in ne mojega dela.

Sicer pa sem mnenja, da gospa (še) ne pozna zdravniškega dela zadosti dobro in je zato svoje besede zastavila preostro. Splava zdravnik ne priporoča nikoli in nikomur, temveč se nosečnice oz. bodoča starša pouči o verjetnosti, da bo njun otrok imel oz. da bo nosilec bolezni, hkrati se ju informira o karakteristikah te bolezni. Verjetnost, da je otrok bolan, se določa glede na družinsko drevo, kromosomsko sliko oz. druge bolezenske znake. Odločitev o splavu prepusti paru. Če se le ta odloči zanj, ga mora odobriti še ustrezna strokovna komisija.

Za konec, kdo smo starši, da določamo trpljenje otroku, katerega bo nosil? Ali ga kdo prej vpraša, ali bo pripravljen nositi svoj križ? Ne, jasno, saj je nemogoče. Kljub temu se na silo odločamo namesto njih, včasih pravilno, včasih ne, velikokrat na žalost le na osnovi osebnega prepričanja. Ali smo zadosti pametni, da znamo pravilno soditi? Nihče izmed nas ni, mi zdravniki smo le strokovnjaki na svojem področju, kot je Pater na svojem. Za razliko od njega pa se trudimo ne posegati v področja tujih poklicev in ne soditi o njih. Pri opravljanju svojega poklica se ne oziramo na veroizpoved pacienta. Za nas smo vsi enaki, krvavi pod kožo. Očitno pa gospa Cirila ni čisto dojela smisla - Pater je obtožil zdravnike, da smo morilci, ker naj bi opravljali splave brez vesti in češ da pri tem ne spoštujemo svetosti življenja. To je tisto, kar boli. Zakaj pa mislite, da smo si izbrali poklic zdravnika? Sicer pa, na koga se obrne človek, ko je bolan, nemočen in ranljiv?!

Bolj za šalo kot za res!

2008-01-17T13:57:00.000-08:00

Danes popoldne sva se s zaročenko odpravila v Italijo - malo za sprostitev. Te vrste terapijo za "predizpitno psihozo" je poznala že moja mama. Popokala me je za volan in gasa - vožnja z avtom me namreč sprošča.
No, to ni trenutno aktualna tema.
Iz avtoceste sva iztopila v Palmanovi. Cestnina do tja znaša 1,5 €. V avtomat za plačevanje cestnine sem vrgel slovenski kovanec za 2€. Katerega pa je avtomat vztrajno zavračal. Po desetem neuspešnem poizkusu sem ga zamenjal za italijanskega. Avtomat ga je zagrabil v prvo. Seveda se mi je takoj porodila misel, da kljub temu, da smo vstopili v Schengen in uporabljamo evro kot plačilno valuto, očitno evri slovenskega porekla še dolgo ne bodo enakopravni :) Pomirjen sem bil kaj kmalu, saj sem na poti domov s taistim kovancem plačal cestnino Palmanova - Trst. To pot je opravil preizkus istovetnosti s ostalo evrsko valuto, blagajničarka na cestninski postaji ga je sprejela brez ugovora.

Zaključek:

Živé naj vsi naródi,

ki hrepené dočakat' dan,

ko, koder sonce hodi,

prepir iz svéta bo pregnan,

ko rojak

prost bo vsak,

ne vrag, le SOSED bo mejak!

Štirje preprosti ukrepi za podaljšanje/neskrajšanje življenja!

2008-01-13T14:48:00.000-08:00

Ker so kajenje in njegove posledice moja tema, saj me ob misli, koliko denarja naša ljuba država "zagoni" za odpravljanje njegovih posledic, kar zmrazi do kosti. Zato za vse naklonjene k bolj zdravemu obnašanju vabim, da si na na forumu medicinci.com preberete, kako si s preprostimi ukrepi življenja ne skrajšati. Tam si tako lahko preberete le povzetek obširne študije, katero pa najdete v celoti na sledečem linku.

Sicer pa; cigareti so sicer res le žebelj v krsti - resda en po en, pa vendar bo ta krsta hitreje in hitreje pod zemljo tonila, ko bo bolj in bolj okovana :)

Keep smile on your face for everyone!

Drek Natek!

2008-01-10T10:51:00.000-08:00

Zakaj plačujemo, da lahko jemo lastne fekalije?

V sklopu postnovoletnih obiskov obiščem prijateljico, ki živi v kraju zraven Ljubljane. Med drugim nanese pogovor na človeku vedno ljubo temo - malo gravžasto in morebiti za nekatere neprimerno, če jo spremlja hranjenje ali kakšen podoben običaj - drek. Kaj hitro izvem, da ker so tam še vedno rovte in kanalizacija še ni segla do njihove vasi, se njihove fekalije praznejo kar v domačo greznico. No seveda je stvar legalna. Zatakne se pri praznjenju. Ker je strošek čiščenja zanjo kar visok, se raje odloči za alternativnega konkurenčnega izvajalca.
Da imaj podjetja konkurenco, ni nič narobe. Konkurenca je zdrava, znižuje cene storitev, ipd. Če seveda postopki potekajo po določenih protokolih. No, in ravno tu tiči zajec.
Konkurenčni izvajalec je lokalni kmet, ki greznico ravno tako kvalitetno izprazne kot pooblaščeno podjetje, le da vsebino greznice potem strese kar na lastno njivo. In tako pridela npr. koruzo, korenje, zelje, ....
In ta gre nato lepo v trgovine, kjer jo prijateljica zopet kupi, jo poje, prebavi, nekaj porabi za lastno preživetje, ostalo pa se iztrebi nazaj v greznico, in spet na njivo, in spet na police, .....
Krog je sklenjen.

Kar je zgoraj napisano, je res. Pri tem se ne omenjeni kmetič ne prijateljica ne zavedajo vseh posledic, ki lahko nastanejo zaradi takšnega ravanja. Na tak način se najlažje širijo nalezljive bolezni. Če si samo predstavljam, da se na tisti njivi igrajo otroci. Rijejo s rokami po zemlji in nato v usta. Da gredo fekalije v podzemno vodovje, katerega zajemajo v vodna zajetja. Da lahko zapiha veter in odnese prah in vse ostale bakterije, zajedalce, .... kilometre daleč. In mi imamo to na koži, to dihamo, požiramo.

Sicer pa, naj še kdo reče, da se ne ravnamo skrajno ekološko. Vse recikliramo! (IRONIČNO DO KONCA)

Srečno Novo Leto 2008!

2007-12-30T12:56:00.001-08:00

Vsak dan za istim šankom,
vsak dan so iste teme,
so kot življenja seme.
...

Rad slišim mnenja ljudi, ki ocenjujejo moje delo. Rad imam, da me imajo tako radi, da si vzamejo čas in se vsedejo ter pokomentirajo moje delo. Ponosen sem na tisto kar delam - vse, od službe do doma in sebe. Spoštujem njihova mnenja, opazke, kritike in pohvale. Saj to pomeni, da ne delam zaman, da ne živim zaman in da se moj trud obrestuje. Da pa ljudje šušljajo za mojim hrbtom in govorijo ter si mi ne upajo povedati direktno v obraz - ŽALOSTNO! Da s svojimi mnenji obremenjujejo ljudi, ki si tega ne zaslužijo, ne upajo pa si povedati pa "direktno v faco" - beda.
Vsakdo izmed nas odgovarja za svoja dejanja. Po zakonu RS od 18. leta. Po moralnem zakonu pa, ko odrasteš v glavi. In nosi posledice. Vsi poznamo pregovor: kdor dela, greši. Kdor pa ne dela, si pa ne zasluži karati tistih, ki delamo. In vsem nam je znano dejstvo, da le o čevljih sodi naj kopitar. Ne pa zaplankan Slovenec z Audijem o vsem, kar mu pade na jezik. Samo da tako prikrije svoje probleme. Vsakdo izmed nas je dolžan pomesti pred svojim pragom, pa ne pod preprogo. In če je sposoben to, bo sposoben tudi jasno povedati svoje mnenje. Tisti, ki tega niso, niso še pometli niti pod preprogo.

Letos je bilo veliko leto zame, spoznal sem marsikaj, naučil sem se še več. V vsem tem sem uvidel, da prideš najdlje, če verjameš sam vase, v svoje sposobnosti in v to, da mnenja ljudi, ki so omenjeni čisto na začetku, ne štejejo kaj dosti.

Za konec bloga to leto in konec leta se spomnimo sledečega verza:

Če imaš v duši mir,
Življenje je krompir!
(in tudi besede gredo zlahka z jezika, tako grenke kot sladke! :)

SREČNO NOVO LETO 2008!

Hidee hi, hidee ho! We are riding side by side, all for one, one for all!

2007-12-27T11:04:00.000-08:00

Mi gre vsakič po glavi, ko se zapeljemo z razmajanim rešilcem po rampi izpred urgence. Najprej se nad glavami zasliši "ribajoč" zvok, ko se antena drgne ob strop rampe. Na ozkh stenah se vidi odsev modrih luči. Dobiš občutek utesnjenosti. Ko pridemo na cesto, voznik modro utripajočim lučem doda še zvočne efekte in pohoodi gas. Vruuuuummmmm! Plin do daske. Na kocki je človeško življenje. A kaj kmalu pohodi bremzo. In mi poletimo proti pregradni steni med voznikom in zadnjim delom. Brezobzirni vozniki se skorajda nastavljajo pred rešilec s sireno. Kot da se njih to ne tiče. Oni imajo vendar avto, a nam ni jasno, da zanj skorajda "doživljensko" odplačujejo kredit. In mora se pokazati v vsej svoji veličasnosti - kralj na cesti. Zasliši se godrnanje voznika, izpusti iz ust nekaj kletvic in gasa naprej. Zadaj vse škriplje. Ali mi smo na misiji - človeško življenje. Vse je odvisno od časa prihoda, vsaka minuta šteje.
Namreč, ko je človek v srčnem zastoju, pada hitrost preživetja, če ni oživljan, 10 - 30 % na minuto.
Izmikamo se avtomobilom na Celovški. Približujemo se dovozu iz obvoznice. Imamo rdečo luč na semaforju; in pa prižgane sirene. Kdo je močnejši? Mi ali reka avtomobilov iz obvoznice? Izkaže se, da oni. Voznik mora dobesedno izsiliti prednost v reki zavijajočih avtomobilov. Drvimo dalje. Kot po Murphy -u so vse luči rdeče. In na vsakem križišču se zgodba ponovi. Prednost je potrebno izsiliti. Prižgana sirena in modro utripajoče luči pomenijo vedno manj. Kot da se ljudem v njihovih jeklenih podaljških ega nič ne more zgoditi in ne bodo nikoli potrebovali nujne pomoči. Blagor se njim.
Zavijemo na gorenjsko avtocesto. Voznik pohodi gasa do konca. "Zalima" nas v sedeže, škripanje rešilnega voza postane že zaskrbljujoče. A ne damo se! Hidee hi hidee ho! All for one, one for all!
Nehote se mi ponudi primerjava s brati Earp pred bitko pri OK Corralu.

Zavijemo na lokalno cesto. Tam se navigacija spremeni v domačo verzijo. Iščemo s pomočjo spraševanja domačinov. K sreči nas pride "pobrat" avto, ki nas vodi do hiše pacienta.
Nazaj grede Murphy nima takšnega vpliva. Kljub temu smo nekajkrat morali izsiliti prednost, Škripanje se je še ojačalo, saj smo imeli osebo več na "krovu."
Nato voznik še spretno odmota zadnje metre po zaviti dovozni rampi in že smo na domači stari urgenci (sanjamo o novi, a to so sladke sanje za nadaljnih 10 let).
Pacienta predamo na IPP v nadaljno obravnavo, mi pa nazaj ....
Ljudje že kličejo za pomoč.

Land of champions, called gorenjska avtocesta

2007-12-18T04:10:00.001-08:00

Hidee hi hidee ho,
We are all thogether marching on,
...

Na gorenjski prometnci so se stvari premaknile - namreč na kocu avtoceste v Podnartu so premaknili vozna pasova - na končno izdelan desni pas in nova viadukta Ljubno in Peračica. Človek se pri tem vpraša, ali na bolje ali na slabše - vsekakor pa v desno.
Farsa tega pasuje potekala že dolgo časa. Za ljudi, ki smo se redno vozili mimo po sedaj končno osluženemu levemu pasu, smo videli kako so potekala dela. No, o sami dolžini del za 1,5 km avtoceste je škoda izgubljati časa. Zanimivo paje bilo opazovati končna dela. Dnevno so postavili pribižno 10 m ograje in en prometni znak. Nato so vse skupaj podrli, razrili in začeli znova. Signalizacijo in oznake so v 2 tednih zamenjali kar trikrat. najprej so "nabili" znak cestnina, stop 1500 m. Nato so vse skupaj sneli dol in postavili radarje ter ustrezne oznake in omejitev 80 km/h. Zatem so vse skupaj pospravili in končno uredili dva vozna pasova, ju pregradili na sredini s zidom. In ravno zid je kamen spotike.
Pas, ki pelje proti Ljubljani je resda širok, pa ne zadosti za dve vozili. In če se pelješ s rešilcem s prižgano sireno ter srčnim infarktom v Ljubljano, se ti zna zgoditi, da boš lepo peljal 60 km/h za "šleparjem. Prehiteti ga ne moreš po nasprotnem pasu, ker je le ta na drugi strani zidu. Rešilec pa ne more poleteti čez. In kar je še bolj smešno, na nasprotni strani obstaja še odstavni pas, na katerega bi se lahko umaknila nasproti vozeča vozila. In tako ostane našo zdravstvo na hitrosti šleparja ter premika v desno.
Na Gorenjskem pa že nestrpno pričakujemo široko svobodno miselnost obeh strani, tako leve kot desne - po normalnem in prehitevalnem pasu.

Hidee hi hidee ho
All for one, one for all,
....

Cvičkarija - ljubljansko okno v dolenjsko deželo!

2007-12-07T00:55:00.001-08:00

Odgovor na pismo g. Luka Blažiča (kot replika na članek iz sobotne priloge, 24.11. 2007, Pravi kranjec pije za zdravje)!

Vsekakor podpiram vsakršno idejo promocije naše kulture. In cenim organizatorje Cvičkarije, da se potrudijo nam Žabarjem predstaviti dolenjsko kulturo.
Pa vendar te njihove predstavitve očitno ne dojemam pravilno. Namreč, žačenši že pri imenu - Cvičkarija. Ime zelo sliči na po njihovem mnenju dolenjski glavni izvozni artikel - vsaj po mnenju tamkajšnih vinogradnikov - Cviček. Dobro, saj je cviček vsekakor eden izmed reprezentativnih izdelkov dolenjske regije. Pa vendar je tudi pijača, ki vsebuje alkohol. In alkohol je problematičen. Kot drugo in po mojem mnenju najpomembnejše je to, da tam cvička neprodajajo manj kot liter - zanimivo. Prava degustacija vin ponavadi poteka po požirkih, tu pa je požirek dolg kar cel liter :) Po dolenjsko. Torej bi rabil približno s seboj še 19 prijateljev, da bi bila ta degustacija podobna pravi.

Kot drugo se organizatorji cvičakarije ne zavedajo, da dolenjsko in njihovo cvičkarijo ne držijo finančno pokonci njihovi rokodelci in vinogradniki, temveč Renault, Krka, Adria, .... Le ti kar krepko prispevajo v državni proračun, da lahko ministrstvo za kulturo da evre za Cvičakrijo.

Za konec: Če bi se Luka Blažič kdaj postavil proti večeru pred vrata Cvičkarije, bi videl, da so odhajajoči obiskovalci močno pod vplivom alkohola, mnogokateri izmed njih pa imajo še druge efekte alkoholiziranosti.

Torej, kulturni dogodek na nivoju Slovencev.

Vsaka pravica je pogojena s dolžnostjo - pacienti in njihove pravice

2007-12-06T01:02:00.001-08:00

Pcientove pravice!

So težavna tema. Veliko ljudi se rado razburja, kak smo zdravniki omejeni pri podajanju informacij pacientom, kako naše zdravstvo krši pacientove pravice. Za prvo drži, se strinjam. Velikokrat smo nekoliko preveč zadržani, damo premalo informacij, ipd. Mogoče res. Pacienti včasih kljub svojemu ne preveč dobremu stanju potrebujejo le prijazno besedo zraven. In jasno in glasno pojasnilo. Včasih pa so tudi težavni.
Pcientove pravice pa so druga zgodba. Vsi tulijo v nebo, kako skorajda maltertiramo pacinete. Pa vnedar nihče ne pomisli, da imamjo pacienti tudi dolžnosti. katerih pa se velikokra ne držijo. Ponavljam velikorat. Če se omejimo na zelo osnovne probleme, kot je zdrav način življenja. Njegove težave mnogokrat izhajajo iz njegovih razvad kot so kajenje, pitje alkohola, uživanje neprave hrane, pomanjkanje gibanja. In mi moramo vse to zdraviti, hkrati pa upoštevati, da bi jim preprosto padla krona iz glave, če bi storili kaj več zase kot le zaužili tablete. In mnogi izmed njih še predpisane terapije ne jemljejo redno.
Kar pa je polpoln absurd; bolnik lahko brez vsakršnih težav zamenja osebnega zdravnika, medtem ko da se zdravnik "znebi" pacienta, traja cela večnost. Poleg tega so velikokrat neuspešni in pacienti še naprej lahko "jamrajo" svojemu izbranemu zdravniku.

Torej, če bi pacienti opravljali svoje dolžnosti do svojega zdravja in s tem do sebe, bi bili mnogo bolj zadovoljni ter srečni - ter se s tem zavedali, da dolžnosti prinesejo tudi pravice.

Kajenje je škodljivo, sbotna priloga, 20. oktober, 2007

2007-12-02T03:31:00.000-08:00

Kajenje je škodljivo!

Pripravljenost na krščanski zakon ali le čevlje sodi naj kopitar!

2007-11-29T14:28:00.001-08:00

Le čevlje sodi naj kopitar!

Bi veljalo reči onega dne za g. Vinko Veglja, patra jezuitskega reda. Le kako lahko nekdo sodi o stvareh in pojmih, o katerih ni ne poklican, ne vprašan in ne ustrezno izobražen? Vsaj tako je gospod izpadel nekaj dni nazaj na pripravah na krščanski zakon. Imel je uvod v predavanje o kontracepciji - zelo občutljiva tema, sploh za cerkev. Bral nam je "pismo še nerojenega otroka". V njem je omenjal pojme, kot so spočet v ljubezni, spočet v epruveti, da ne želi biti posledica, ker je odpovedala kontracepcija, niti ne želi biti načrtovan, ..., žrtev morilcev v belem. Tu se mi je zataknilo.
Žal g. Vinko Vegelj, sodeč po njegovih besedah izrečenih onega dne, nima razčiščenih osnovnih pojmov o splavu, kdo ga opravlja, kako poteka pravna pot. Ali pa mogoče so bili tu mišljeni mesarji, kuharji, brivci (te so res v srednjem veku opravljali tudi splave), ... Tudi njih brez ustreznih dokazov ne more bremeniti s tako težkim pojmom, kot je morilec. Zelo verjetno pa je mislil tu na nas, zdravnike. S tem je, po mojem mnenju, užalil ne le mene, temveč tudi vse ostale moje kolege, naše delo, naša prepričanja, vero in posledično vse paciente, v katerih smo pustili kljub profesionalnosti vsaj nekaj duše, da smo jih obdržali pri življenju. Kaj sledi? Ne vem, v zahodnih državah bi si tako prislužil civilno tožbo in krepko oškodnino.
Gospod pater se je pred tem pohvalil, kako je nekaj dni nazaj obiskal zdravnika, ki mu je učinkovito pomagal pri njegovih težavah?!
Zgoraj opisani dogodek po mojem mnenju jasno opisuje ozkoglednost nekaterih pripadnikov rimskokatoliške cerkve, ki mi pa so tako glasni, da dajejo občutek, da zagovarjajo večino. Kot zanimivost naj naveden, kaj o splavu pravi islam; v primeru življenske ogroženosti ženske in če veš, da bo življenje otroka po rojstvu zaradi telesnih ali psihičnih nepravilnosti zelo oteženo, je splav dovoljen. Prav tako islam odobrava spočetje s pomočjo medicine v primeru, če par ne more imeti otrok po naravni poti.
Odziv ostalih "pripravnikov" je bi skorajda enoten - skoraj vsi so me - očitno morilca - očitajoče gledali, ker sem si drznil oporekati patru Vinku in nekateri so svoje poglede podprli celo z ogorčenimi besedami.
Ja, lepo je živeti v čredi .

Pravi Kranjec pije za zdravje! - sobotna priloga, 24.11. 2007

2007-11-25T12:02:00.000-08:00

Pravi Kranjec pije za zdravje

RE: Svež dim na svežem zraku!

2007-11-22T02:40:00.000-08:00

Spoštovani!

V torkovem žurnal24 sem prebral vaš članek z naslovom svež dim na svežem zraku. V njem piše, kako kadilci sanjavo zrete v notranjost nezakajenih lokalov in si želite toplote le njih. Ljudje, ki sedimo notri, KONČNO UŽIVAMO! Uživamo v vonju toplega kakava, kave, čaja, ... ali pa ledenih pijač. Prvič, da lahko v naših lokalih voham vonj kave. Vse do sedaj je imel kava le vonj po cigaretah. Dejstvo je, da ste se kadilci odrinili na rob družbe sami, s svojo razvado. Namreč, kajenje se ne more meriti s ostalimi razvadami, ki jih imamo ljudje. Kaditi tako aktivno, kot pasivno je škodljivo, je smrtonosno. Kajenje je ODVISNOST, ki je hujša od odvisnosti od heroina. In če sedaj, ko se je naredil korak k temu, da ne zastrupljate več nas, se počutite odrinjene. Problem dojemanja je vaš. Vaše sanjave žalostne oči na steklih lokalov izžarevajo poleg želje po toploti še nekaj drugega - le kako bi prenehal kaditi. Namreč 90% kadilcev si želi prenehati s kajenjem, pa ne zbere zadosti moči, da bi izšlo iz pekla odvisnosti.Kričanju, da vam nihče noče pomagati, ne nasedajo vedno redkejši. Ker služi kot izgovor, da bi lahko kadili naprej. Če si se odločil za to, nosi še posledice. Izpostavljanje mrazu je kvečjemu koristno, ker se organizem "utrdi" na težje razmere. Seveda pa se s vsako pokajeno cigareto pridno znižuje odpornost organizma. Poleg tega so kadilci zaradi svoje razvade dosti bolj dojemljivi za razne okužbe. Povečanje prehladnih obolenj na račun kajenja zunaj ne pride v poštev. Če boš prehlajen ali ne je odvisno le od tega, koliko ljudi je predhodno kašljalo vate.
Cigaretni dim poleg vseh ostalih toplogrednih plinov ravno tako prispeva k nastanku ozonske luknje. Poleg krav, ki v zrak spusti več metana in CO2 dnevno kot luksuzni avtomobil.
in kdo vam bo dal dihati? Vi sami, ko se boste odločili, da lahko zadihate zdravo, brez cigaretnega dima.

Pismo SNS - hodečim reklamam za tobačno industrijo v naši vladi!

2007-11-20T12:46:00.000-08:00

Spoštovani poslanci stranke SNS!

Dobili smo ZOUTI (zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov), ki enkrat za spremembo enakovredno obravnava tudi nas, nekadilce. Kot izvoljene predstavnike ljudstva vas res ne razumem, zakaj ne upoštevate tudi volje nas, nekadilcev. Zakaj ne upoštevate tega, da je kajenje škodljivo. Vpliva negativno na celo telo (možgane, pljuča, srce, prebavni trakt, skeletnomišični sistem,....) Bolj natančno kako, si lahko preberete v sledečem članku. Bil je tudi objavljen v sobotni prilogi, v skrajšani različici tudi v žurnalu24, objavljen bo v ISIS -u (glasilo zdravniške zbornice Slovenije). Poleg škodljivosti kajenja je dobro vedeti, da je nikotin droga, ki je desetkrat bolj zasvoljiva od heroina. S svojimi zahtevami po kajenju takorekoč reklamirate drogo, zasvojenost in seveda vse posledice. Hkrati podpirate tobačno industrijo, ki je brez morale in ji je edini cilj le denar, ne glede na ceno, katero mora plačati država. Poleg tega s tem delate tudi direktno škodo državi, saj pade zdravljenje posledic kajenja na njena pleča, in tako delate takorekoč proti njej.

Ko bi le kateri izmed vas videl enega izmed ljudi, ki so mi jih pripeljali v ambulanto in so imeli polno razvite bolezni zaradi kajenja, bi si skoraj zagotovo premislil in prenehal dobesedno reklamirati tobačno industrijo.

Sicer pa, če je dandanes preživetje gostincev temelji le na tobačnem dimu in si potem, ko ga več ni, ne znajo prilagoditi trgu, potem si zaslužijo, da propadejo.Žal, 1991 leta smo izglasovali demokracijo in z njo umazani kapitalizem.

Škoda, da sem kdajkoli prej zaupal v vas kot izvoljene predstavnike ljudstva in oddal svoj glas za vas.

Svira o pušačih cijela bivša Jugoslavija!

2007-11-15T03:02:00.000-08:00

www.jutranji.hr
www.sarajevo-x.com
www.sdp.pa
www.zuhralight.com
www.radio-busovaca.com
dnevnik.hr
www.r-1.hr
www.mojportal.hr

Malo samohvale ne škodi :)

Service par exellance!

2007-11-14T05:21:00.000-08:00

Optika Baron & Baron, trg maldinskih delovnih brigad 2, 1000 Ljubljana!

Stopim onega dne v zgoraj omenjeno optiko. S namenom pri njih pustiti težko prislužene €. V rokah sem imel izvid od okulista za kontaktne leče. Pristopi k meni prodajka in me vpraša kaj želim. Vendar mi ne uspe niti dokončati povedi, ko se zraven pojavi meni znani prodajalec in svoji kolegici izpuli izpod rok moj izvid. Ga pogleda in reče, da tak izvid ne more biti, saj nima spodaj štampiljke oftalmologinje, temveč le njen podpis. Ki pa je seveda, tako kot večina zdravniških podpisov, nečitljiv. Zato mi ne more izdati leč. OK! zatem se zapiči v same specifikacije predpisanih leč. Začne skoraj vreščati, da take leče ne morejo obstajati, da imajo več cilindrov kot dioptrije. Odgovorim mu, da take leče obstajajo, saj jih ravnokar nosim. Prvi par sem namreč dobil že pri obisku v ambulanti za kontaktne leče. Prodajalec je še naprej trdil svoje. In svojo trditev na koncu podprl s kazalcem, ki je kazal na tablo, na kateri je pisalo:
SERVICE PAR EXELLANCE.

No, kljub želji mi ni uspelo pri njih pustiti svojih težko prisluženih €, jih bom pa pri katerem drugem optiku. Če mi bo le pustil!

Logika!

2007-11-07T03:04:00.001-08:00

katerega voliti na predsedniških volitvah 11.11. 2007?
To vprašanje se mi poraja odkar sem izvedel za rezultate prvega kroga.
Petrle ali Turk, to je sedaj vprašanje!
Na eni strani imamo g. Petrleta, ki je sicer čisto simpatična oseba. Po mojem mnenju je zagotovo bolj čistih moralnih načel kot njegov tekmec g. Turk, pa vendar ni ravno to, za kar se izdaja. Na obrazu se mu pozna, da ga je bolezen že prizadela, da je desnostranski, kar se ravno ne ujema s mojimi političnimi pogledi, da se hvali s pretirano skromnostjo tudi. Človek, ki je predsednik katerekoli države ne sme biti tako skromen, ne sme biti polovičarski. On ima vse, ne le pol. Pa če tudi je lastnica druge polovice njegova življenska sopotnica. Kaj bo potem ona vodila drugo polovico naše države? :) Da se hvali s čebelarstvom - le kaj ima to veze s vodenjem države. Da je premagal raka ni ravno moralno. Kot prvo medicinsko gledano je rak bolezen, ki nastane v človeku samemu, iz njegovih lastnih celic, zato taka izjava pomeni, da je dobesedno zamenjal kožo. Kot drugo pa menim, da istočasno objavlja, kako je premagal raka, po drugi strani pa si vabi Jelinčičeve volilce z izjavo, da ne podpira ZOUTI (zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov). Kajenje povzroča raka!
Gospod Danilo Turk ravno tako nima čiste vesti. Nekdo, ki je bil odkrito proti osamosvojitvi Slovenije in si želi sedaj postati predsednik taiste države - ????????
Sicer pa smo Slovenci že tako ali tako navajeni kolaborantov. Že iz davnih časov. No, da smo jih postavili na prejšnih parlamentarnih volitvah na vlado, je že samo po sebi sporno, sedaj pa bomo dobili še enega na čelo. Hja! Sicer res daje občutek bolj liberalno socialne usmerjenosti, ampak 16 let je kratka doba. Da pa je skušal Jelinčičeve volilce pritegniti na enak način kot g. Petrle, pa je zame tako ali tako moralno nedopustno. Sploh če istočasno razmišlja o izboljšanju zdravstvenega sistema.

Izbira je težka, koga voliti! Dati glas levo ali desno, ne vem! Da pa imamo vsaj enega, ki dela zgago na drugo stran je pa vseeno boljše kot nobenega.

Lep dan še naprej!

Pismo g. Lojzetu Petrletu, na katerega odgovarja, da ni kadilec, je pa kot čebelar kadil pipo!

2007-11-07T03:01:00.001-08:00

Spoštovani!

Zopet vam pišem, saj ste me s izjavo, da ne podpirate ZOUTI (zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov), zelo presenetili. In to na večih ravneh.

Razočarali ste me na mojem poklicnem nivoju; v svojem videoclip -u pravite, da ste borec že celo življenje, da ste premagali raka. Namreč, kot je znano, produkti izgorevanja tobaka povzročajo raka. Kako, si lahko preberete v mojem zadnjem članku v Sobotni prilogi iz dne 20.10. 2007. V primeru, da tega medija nimate, vam ga prilagam še v obliki datoteke oz. ga najdete na sledeči povezavi.

Kot rakav bolnik (v slovenskem registru raka se vsak pacient, ki je imel takšno ali drugačno obliko raka, pa četudi je ozdravljen, vodi kot rakav bolnik), bi se morali že zgolj iz spoštovanja do ostalih pacientov, ki "borbo s rakom", če smem uporabiti vaše besede, izgubljajo ali pa so se šele podali na dolgo mukotrpno pot ozdravitve, izogibati takšnim izjavam. Nasplošno kot človek s takšno veljavo. Kajti, tako jim jemljete upanje. Namreč, v tobaku je okoli 60 kancerogenov. Če sam predsednik republike podpira javno kajenje, s tem izpostavljenje cigaretnemu dimu ter vsem kancerogenom v njemu, zakaj bi potem nekdo sploh še trudil?!

Poleg tega, nikotin je droga, ki je tisoč krat bolj zasvoljiv od heroina.

Kot morebitni bodoči predsednik Republike Slovenije bi se morali zavedati vpliva kajenja in finančnih posledic le-tega, saj imajo taki pacienti več obolenj, zato so večkrat na bolniški. S tem je zmanjšana delovna učinkovitost v gospodarstvu, večjo obremenitev zdravstvenih delavcev ter zdravstvene blagajne. In za konec koncev morebitne prezgodnji odhod osebe v pokoj zaradi zdravstvenih težav, katere dobijo zaradi kajenja, kar pa še dodatno obremeni tako pokojninsko kot zdravstveno blagajno.

Razočarali ste me tudi na osebnem nivoju. S to izjavo ste se diskreditirali kot osebnost. V vaši kampanji in v vašem dosednjem delu je videti, da ste človek krščanskih načel. Zato vam je skoraj zagotovo znana peta božja zapoved, ki pravi:" Ne ubijaj!"

Kajenje ubija. Za njim stoji industrija brez morale, ki ima samo en cilj - denar. Čim več!!!!!!! Ne glede na ceno, katero plačamo ostali ljudje.

V pričakovanju vašega odgovora vas lepo pozdravljam,

ODGOVOR:

Spoštovani,

iskrena hvala za vaše sporočilo in za izkazano zaupanje, da ste ga naslovili prav name. Razumem in spoštujem vaše mnenje o raku in ga delim z vami. Sam nisem bil nikoli kadilec, zato odvisnosti od kajenja ne poznam, res pa sem nekoč sem kot čebelar kadil pipo.

Osebno sem proti vsaki obliki kajenja v zaprtih prostorih in sem velik zagovornik tega, da morajo biti kadilci fizično ločeni od nekadilcev, saj je dokazano, kako škodljivo je pasivno kajenje za nekadilce. Kljub temu pa je obstoječi zakon prizadel kadilce, zaradi česar sedaj v mrazu stojijo pred gostinskimi lokali. Morda bi ne bilo napačno razmisliti, ali ne bi bilo moč tega zakona dosledno spoštovati in še vedno poskrbeti za zdravje kadilcev. Ena od oblika pomoči pa je tudi neprestano opozarjanje na nevarnosti kajenja.

Lep pozdrav,

Lojze Peterle

5erle - pravi za žur, kjer se kadi kot Türk

2007-11-02T07:22:00.000-07:00

Lojze Petrle in Danilo Türk, predsedniška kandidata, sta podala izjavo, da ne podpirata novega ZOUTI (zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov). Razočarala sta me kot človeka, državljana republike Slovenije, volilca, in seveda kot zdravnika, ki delam na urgenci, kjer se vsak dan srečujem z bolniki, ki bolehajo za posledicami kajenja.
Razočarala ste me na mojem poklicnem nivoju; v svojem videoclip -u g. Lojze Petrle navaja, da je borec že celo življenje, da je premagal raka. Namreč, kot je znano, produkti izgorevanja tobaka povzročajo raka. Ker je sam prehodil trnavo mukotrpno pot ozdravitve, bi se po mojem mnenju moral že zgolj iz spoštovanja do ostalih pacientov, ki "borbo s rakom", izgubljajo ali pa so se šele podali na dolgo mukotrpno pot ozdravitve, izogibati takšnim izjavam.
Gospod Danilo Türk na svoji spletni strani razmišlja o izboljšanju zdravstvenega vastva, pa se očitno ne zaveda, da je osnova vsega zdravstva še vedno preventiva. V cigareti je okoli 4000 snovi, nekatere med njimi nam ne bodo znane verjetno nikoli, med znanimi pa so vodikov cianid, benzopiren, ogljikov monoksid, nitrozamin, nafatlin, radioaktivni elementi, 60 ostalih rakotvornih snovi. In vsaka izmed njih po svoje prispeva k različnim zdravstvenim zapletom, kot so ateroskleroza, nenadna srčna smrt, bronhitisi, emfizem, impotenca, nepolodnost, refluksna bolezen, razvoj rakavih obolenj. Ne smem pa izpustiti tudi dejstva, da je kajenje odvisnost, nikotin je tisoč krat bolj odvisen od heroina.
Človeka s takšno veljavo in s takšnimi ambicijami si takih izjav ne bi smela privoščiti. Kajti, tako jemljeta upanje ljudem, ki so oboleli za posledicami kajenja, ljudem, ki ne kadijo, ljudem, ki podpiramo novi zakon ter mislimo tudi na pravice nekadilcev. Če sam predsednik republike podpira javno kajenje, s tem izpostavljenje cigaretnemu dimu ter vsem škodljivim snovem in kancerogenom v njemu, zakaj bi potem nekdo sploh še trudil?! Ali naj verjamem v takega človeka, da bo modro vodil državo?
Kot morebitni bodoči predsednik Republike Slovenije bi se morala kandidata zavedati vpliva kajenja in finančnih posledic le-tega, saj imajo taki pacienti več obolenj, zato so večkrat na bolniški. S tem je zmanjšana delovna učinkovitost v gospodarstvu, večjo obremenitev zdravstvenih delavcev ter zdravstvene blagajne. In za konec koncev morebitne prezgodnji odhod osebe v pokoj zaradi zdravstvenih težav, katere dobijo zaradi kajenja, kar pa še dodatno obremeni tako pokojninsko kot zdravstveno blagajno.
Razočarala pa sta me tudi na osebnem nivoju. S to izjavo sta se diskreditirala kot osebnosti. V kampanji in v dosednjem delu g. Lojzeta Petrleta je videti, da je človek krščanskih načel. Zato mu je skoraj zagotovo znana peta božja zapoved, ki pravi:" Ne ubijaj!" Gospod Danilo Türk misli podobno, sodeč po informacijah iz njegove spletne strani, saj se zavzema za človekove pravice. In pravica do življenja je vsekakor ena. Cigareta ti jo vzema, z vsako cigareto po 7 minut.
Kajenje ubija. Leta 2002 je potegnil v prerani grob 4,8 milijonov ljudi. Leta 2006 6 milijonov ljudi. Če se bodo trendi nadaljevali, bo zaradi kajenja leta 2010 umrlo 10 milijionov ljudi. Namreč, tobačna industrija je industrija brez morale, ki ima samo en cilj - denar - čim več!!!!!!! Ne glede na ceno, katero plačamo ostali ljudje.

PONOSNI KADILEC!

2007-10-18T09:32:00.000-07:00

Ne davno nazaj smo imeli s kolegicami debato o novem"proti"kadilskem zakonu, kot ga radijo imenujejo kadilci. In sicer se kar naenkrat počutijo ogrožena vrsta, ne smejo več opravljati svoje razvade kjerkoli. In kaj sedaj? Sedaj so se iz "ta glavnih" spremenili v boščke, revčke, zatirane in preganjane. Hm ja, a prej pa to nekadilci nismo bili?! Pa se nihče ni pritoževal na glas. Zakaj?
Hja, še vedno velja v glavah ljudi, da si "kul", če kadiš. Si upornik, upaš si nekaj več, si bolj odrasel kot so ostali. Si "TA GLAVNI"! Od kje vsa ta fama teh neumnosti? Od kadilskega marketinga, ki nas obkroža povsod. V kinu, na televiziji, v časopisju, na trafikah, v trgovinah pri blagajnah, .......... So povsod. In želijo te prepričati, da če boš kadil, da boš ta glavni. Frajer! Škoda, da te nekdo drug ne opozori, da bođš odvisnik. No, saj so na cigaretah opozorilne nalepke, ki pravijo, da kajenje povzoroča raka, neplodnost, ..... Kakšnega posebnega učinka očitno nimajo, saj, kot nam pravijo kadilski magnati. Kaditi - upirati! Hm ja. Če bi le kdo jim dal za prebrati sledeče: http://www1.umn.edu/perio/tobacco/nicaddct.html.
Prepričanje, da se pa to meni ne more zgoditi je slabo. V tem primeru bi še vsi hodili po zemlji živi in zdravi. Pa več kot očitno, glede na paciente, ki prihajajo - bolj na kolesih kot peš, vsak dan v ambulatno, ne morem tega trditi. Škoda, da nihče izmed mojih kadilskih kolegov v službi ali v družbi.
Za konec: Tumblanje. da so sedaj kadilci preganjana, na rob socialnega okolja odrinjena družba, ki kar naenkrat prizna, da je močno odvisna od kajenja, je mlatenje prazne slame. Priznati napako je veliko, vendar pa v isti sapi izvleči škatlico cigaret in ponosno pomhati z njo pred nosom nekadilca ter iti na "čik" in reči:"opravljal bom svojo potrebo, pa magari v dežju, snegu in ledu!" NE kupim tega, je preveč ceneno in že prevečkrat slišano. Kadim, torej sem:
SMRDUH!

Ali bomo kadili ali pa dražje plačevali pijačo!

2007-10-15T06:03:00.000-07:00

Včeraj popoldne sem šel na kavo v STA, lokal sredi Ljubljane. Sedaj, ko velja prenovljeni ZOUTI, grem končno rad v lokal na kavo. Saj ni več cigaretnega dima, kateri bi mi uničil vonj po kavi. Poleg tega pa me je seveda tudi vedno znova opominjal na vse učinke pasivnega kajenja, katerim sem enako izpostavljen kot aktivni kadilec. Tako le pride do mojih nosnic še kaj drugega, na primer žlahtni vonj kave. Vendar se ta užitek na koncu razblini, saj izstavljeni račun uniči vse - 1,80 € za belo kavo. Kar je preveč. Mnogo preveč - za moj okus. Še ne toliko nazaj je stala bela kava 240 SIT (1€). Da poraste cena kave za 0,80 centa od 1.1. 2007?! Resda je inflacija, ampak ne tako huda, da cene narastejo za 80%!? No, da bo absurd še večji, sem dal v Skeletu teden dni poprej za dva bandidosa 5 €. Pred letom dni je bila znanstvena fantastika za takšno "rundo za dva" plačati več kot jurja.Take cene so absolutno previsoke! Tudi za mojo "zdravniško plačo", s katero moram preživeti dva človeka. Za konec; če je preživetje gostincev temeljilo le na smrdljivem cigaretnem dimu, potem si res v današnjem času zaslužijo, da propadejo. Leta 1991 smo pač izglasovali kapitalizem z vsemi posledicami. Tako za nas zdravnike kot tudi za vse ostale. The game is ON!

Šolski zakoni!

2007-09-26T00:25:00.000-07:00

Replika na sledeči članek: http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,35,241825#comment

Slovensko šolstvo ima težave drugje. Šol je več kot zadosti. Samo nekdo bi rad nekaj zaslužil. Ker je prijatelj od nekoga pomembnega.

Problem slovenskega šolstva tiči drugje, po mojem mnenju. In sicer, po lastnih izkušnjah, ko pride oseba iz srednje šole, je ubita vsakega samostojnega razmišljanja, vsakega drugačnega pogleda, kot je edini tisti pravi, ki te ga naučijo v šoli. In če misliš drugače, si kaznovan - 1. Pa je blo tko že v ta hard režimu, pa pod LDS -om, pa pod SDS -om, pa bo še pod SD -jem, pa pod .......... Dokler ne bodo slovenski šolniki dojeli, da ima lahko 6 - letnik, 12 - letni, 17 - letnik, 22 -letnik,........... tudi prav, če zna svojo trditev pravilno argumentirati. In tako je lahko 1 in 1 tudi 11, odvisno kako gledaš :) Ko pa prideš na faks, pa se ti pamet tako ali tako ustavi in da faks opraviš, se naučiš stare izpite, najbolj pogosta vprašanja, katera sprašuje profesor na izpitu. Pa narediš izpit. Tako te v 18 letih šolanja ne naučiijo niti enkrat samostojnega mišlenja in konstruktivnega razmišlanja, ipd. Da so eseji in podobne pisarije neko samostojno razmišlanje je laž. Tam notri lepo napišeš, kaj je v prejšnih urah povedala učiteljice in še malo olepšaš, da dobi stvar lepo vizulano podobo. IN problem je rešen. Boh obvarij napisat, da je bil Cankar slovenski depresivev št. 1, da je so njegova dela resda morebiti odraz takratne slovenske dužbe, ali preberi Steinbecka - ulico ribjih konzerv ali pa polentarska polica. Opisuje isti socialni sloj, samo drugače, ......... prijaznejše, za njih je še upanje, za Slovence ne :( No, naša šola ne zdrži pod močjo drugih argumentov, jih ne mara. Brani se tako, da jih prepove izgovarjati. Čeprav so podkrepljeni s dejstvi. Razmišljati konstruktivno in svobodno v naših šolah ni bilo nikoli zaželeno, že od časa avstroogrske monarhije naprej. In če se bodo naši otroci zraven učili še moliti, pa kaj. Bodo morebiti imeli vsaj kakšno vero. Koliko pa te ubijejo s veroukom, pa je stvar vsakega posameznega duha in kolektiva. Uporni ostanejo uporni, šibki se zlomijo, pod Klerom, pod Liberalci, pod vsakim. Samo da so lahko ovce!

Amen!

Kadilska psihoza!

2007-09-07T10:52:00.000-07:00

Odkar je na voljo nov zakon o (anti)kajenju, se je med kadilci pojavila nova psihoza - Kje ga prižgati, da bo dovoljeno? Tako iščejo mesta, da ga bodo lahko prižagali in bo v skladu z zakonom in hkrati s njihovo moralo. Prej so ga lahko prižiglai kjerkoli, nihče jih ni preganjal, kajenje je bilo ql! Seadaj tako ne gre več. Počutijo se izbočene, odrinjene, njihova razvada seveda škodi le njim samim, ljudje lahko počnemo vendar to, kar nam paše. Večinoma pa se njihova morala tu ustavi. Nihče ne pomisli na nas nekadilce, ki lahko ravno tako kot kadilci počnemo to, kar nam prija. Hja, in vdihavanje cigaretnega dima večinoma ni ravno nam ljuba aktivnost. In če to omeniš kadilcu, se odzove - saj ti ga ni treba. Ja res je to, ampak če mi ti kadiš pred vsakimi vrati vseh ustanov, potem pač ga moram, če želim priti vanjo.................................

No, smešno je gledati kolege v službi, ki se vsake toliko časa odpravijo na "en dim". Njihov obred se začne tako, da najprej pokličejo naokoli po naši ustanovi (ki skrbi za zdravje prebivacev naše dežele Gorenjske in je povrh vsega še najbolj prijazna javna ustanova za skrb zdravja) če je še kdo pripravljen iti z njimi - tu sledi "skrivna koda", npr. pod lipco. Nato nervozno čakajo trenutek ter se ob dogovorjenem znaku ali uri hitro dvignejo, naskrivaj potegnejo iz predala, jakne, kupa papirjev, .... škatlico cigaret in vžigalnik ter si ju nervozno pobašejo v žep in s sklonjenim hrbtom in glavo med rameni, kot da bi imeli nekakšen občutek krivde, izginejo. Zelo kmalu zatem se pojavi pred vrati skupinica ljudi, večinoma vsi s nekoliko sklonjenim hrbtom, glavo med rameni ter nervozno ozirajoči naokoli, ki hiti proti točki - točki, ki ji prinaša olajšanje. Tam bodo lahko končno svobodno zadihali in se počutili svobodne, nihče jih ne moti pri njihovi aktivnosti. Šala mala. Kadim, torej sem svoboden. Diham - ................................................... - cigaretni dim!

Ali kaj kmalu seže na njihov um senca dvoma, ki jih začne razjedati - kaj pa če je medtem priletel šef v mojo pisarno oz. na moje delavno mesto in videl, da me ni tam. Le kaj bo rekel?

Hja, svoboda pa taka! Sedaj se moraš skrivati, da jo imaš, zahteva od tebe zajeten kup denarja in naredi te odvisnega od nje. Skoraj tako kot v partizanih. Moraš se skrivati pred drugimi, hodiš s rahlo sklonjeno glavo, da te nihče ne spozna. oprezaš naokoli, da te ne bi slučajno opazil nadrejeni, za razliko od partizanov pa res nisi ponosen nanjo - 90% kadilcev bi namreč rado prenehalo kaditi, pa ne morejo, ker ne zberejo zadosti moči. In se predajajo razvadi še naprej.

Zaključek: kadim, torej sem. Kaj? Odvisnik, ki je padel v pekel odvisnosti. Na žalost celo na državni ravni. Kajti dokler bodo cigarete dovoljena droga, se bo kadilo. Pa čeprav je odvisnot hujša kot od heroina. In za razliko od slednjega ubija počasi. Prepočasi, da bi se ljudje to zavedali. Pravočasno! Namesto tega se bodo počutili upornike! KER KADIJO in s tem kljubkujejo državi, tako, da se trudijo priti do novega dima, tudi v službenem času.

Če verjameš!!!!!